Šentjakobsko gledališče Ljubljana: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
brez povzetka urejanja
'''Šentjakobsko gledališče Ljubljana''' je domnevno najstarejše stalno repertoarno ljubiteljsko gledališče v Evropi in letos deluje 88. sezono. Nahaja se v prvem nadstropju [[Mestni dom | Mestnega doma]] na [[Krekov trg | Krekovem trgu]] 2 v središču Ljubljane. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, sestavljajo pa ga ljubiteljski igralski ansambel, poklicna uprava in tehnika ter profesionalni zunanji sodelavci iz gledališkega področja.
[[Slika:MestniDom-Ljubljana.JPG|thumb|right|200px|Mestni dom (Šentjakobsko gledališče) in Krekov trg]]
 
== Zgodovina ==
Društvo Šentjakobsko gledališče je začelo svojo kulturno pot leta 1920, ko je začela skupina prostovoljcev delovati v otroškem zavetišču v Florjanski ulici. Naslednje leto je bila uprizorjena prva predstava, Strindbergov Pelikan, leta 1927 pa je bil za tekočo sezono prvič razpisan abonma. Gledališče je doživelo velik razmah leta 1932 z vselitvijo v [[Mestni dom]], kjer deluje še danes. Leta 1941 je italijanski okupator porušil oder, društvo pa se je zavezalo štiriletnemu kulturnemu molku. Ta začasna prekinitev delovanja je bila tudi edina v zgodovini gledališča. Takoj po vojni so člani sami zgradili nov oder in spet začeli redno delati. Tik pred nastankom [[Mestno gledališče Ljubljansko | Mestnega gledališča ljubljanskega]] (1949) je prišlo do idej, da se samo Šentjakobsko gledališče reorganizira v nekakšen mestni teater, vendar do realizacije zaradi spoštovanja tradicije in specifičnosti takšnega gledališča ni prišlo. Obdobje med leti 1947 in 1965 velja z nastavljenim stalnim režiserjem in nekaterimi zaposlenimi (tudi igralci) za »polpoklicno dobo« Šentjakobskega gledališča, ki se je končala s pridružitvijo Zvezi Svobod (današnji [[Zveza kulturnih društev | Zvezi kulturnih društev]]), v okviru katere je začelo gledališče vsako leto sodelovati na srečanjih dramskih amaterskih skupin Slovenije. Konec 50. let je ustanoviteljske pravice in dolžnosti do teatra je prevzel Mestni svet, 60. leta pa so prinesla Šentjakobskemu gledališču več prostorov v prvem nadstropju Mestnega doma (izselila se je poklicna gasilska brigada), na repertoarnem področju pa, celo po osnovnih profesionalnih kriterijih, nadpovprečno število predstav in uprizoritev. S sezono 1964/1965 so začeli člani ob vsaki premieri izdajati gledališki list. 1986. leta je Mestni dom postal ljubljanska kulturna hiša. V pritličju, kjer je imelo poleg gasilcev kasneje svoje prostore še trgovsko podjetje Sadje-zelenjava, je nastalo Lutkovno gledališče ljubljansko. Šentjakobsko gledališče je dobilo nov oder, izboljšano tehniko, prostornejše zaodrje, nove pisarniške prostore, prostor za arhiv v drugem nadstropju Mestnega doma... Leta 1996 je društvo iz rok tedanjega predsednika države [[Milan Kučan | Milana Kučana]] prejelo [[Znak svobode]], visoko državno odlikovanje za zasluge v ljubiteljski gledališki dejavnosti in bogatenje slovenske kulture. Zaradi uspehov in kakovosti je ministrstvo za kulturo leta 1997 podelilo Šentjakobskemu gledališču status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture.
 
== Delovanje Šentjakobskega gledališča ==
Društvo šteje danes prekšteje preko sto članov. Igralci Šentjakobskega gledališča so v društvo prostovoljno včlanjeni ljudje vseh starosti, ki se z gledališko dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko v svojem prostem času in za to ne prejemajo honorarja. Pri predstavah sodelujejo s profesionalnimi zunanjimi sodelavci (režiserji, dramaturgi, kostumografi, scenografi, itd.), ki k projektom pristopijo pogodbeno, med njimi pa se najdejo tako velika imena slovenske gledališke scene, kot so [[Mile Korun]], [[Diego de Brea]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Gojimir Lešnjak Gojc]], [[Gašper Tič]], [[Boris Kobal]] in drugi. Novi člani se društvu ponavadi priključijo z uspešno opravljeno avdicijo. Šentjakobsko gledališče že od nekdaj predstavlja za številne mlade igralce odskočno desko na njihovi poklicni igralski poti. Na Šentjakobskem odru so igralske izkušnje pridobivali [[Danilo Bučar]], [[Ivan Cesar]], [[Metka Bučar]], [[Ančka Levarjeva]], [[Stane Sever]], [[Miran Sancin]], [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Bine Matoh]], [[Saša Pavček]], [[Draga Potočnjak]], [[Barbara Cerar]], [[Nataša Barbara Gračner]], [[Lara Jankovič]], [[Jurij Zrnec…Zrnec]]… Sicer pa ima to gledališče tudi pomembno socialno-vzgojno funkcijo, saj s svojim programom dela ponuja možnosti kakovostnega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa. Šentjakobsko društvo je sofinancirano s strani [[Mestna občina Ljubljana | Mestne občine Ljubljana]] ter Javnega sklada za kulturne dejavnosti, vendar pa več kot polovico potrebnih sredstev zasluži samo. <br />
<br />
Šentjakobsko gledališče se redno udeležuje različnih festivalov po vsej Sloveniji, med drugim dveh največjih tekmovalnih festivalov ljubiteljskih gledališč, [[Linhartovo srečanje | Linhartovega srečanja]] in [[Čufarjevi dnevi | Čufarjevih dnevov]], na katerih je tudi v zadnjem času prejelo številne nagrade. V tekoči gledališki sezoni je na obeh omenjenih tekmovanjih slavila predstava Bog avtorja [[Woody Allen | Woodyja Allena]] v režiji [[Gašper Tič | Gašperja Tiča]], in sicer na prvem v kategoriji za glavno moško vlogo (Boris Car) in na drugem v kategoriji za najboljšo predstavo po izboru žirije.
 
== Program ==
 
== Problematika izselitve iz Mestnega doma ==
V začetku novembra 2008 je Šentjakobsko gledališče od Mestne občine Ljubljana na podlagi Strategije razvoja na področjih kulture v MOL 2008-2011 dobilo odpoved najemne pogodbe v sedanjih prostorih, v katerih deluje že 76 let. Strategija predvideva njegovo preselitev v Dom Španskih borcev, kjer trenutno deluje [[Gledališče za otroke in mlade Ljubljana]], ki naj bi bilo z letom 2009 pripojeno [[Lutkovno gledališče Ljubljana | Lutkovnemu gledališču Ljubljana]]. Društvo Šentjakobsko gledališče se, ob podpori številnih uveljavljenih imen strokovne javnosti, ne strinja z odločitvijo mestne oblasti, saj meni, da bi menjava lokacije resno ogrozila njegovo delovanje in identiteto. Zaradi tega so člani že začeli z intenzivno medijsko akcijo ter zbiranjem podpisov v podporo društvu.
 
 
* <!-- [[povezava na članek]] -->
* <!-- [[povezava na članek]] -->
* <!-- [[povezava na članek]] -->
*
 
== Viri==
=== Literatura ===
* Valentinčič, Tjaša. 2008. ''Identiteta Šentjakobskega gledališča. Šentjakobsko gledališče v očeh članov, sodelavcev, občinstva in javnosti.'' Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
 
*
== Zunanje povezave ==
{{v sorodnikih}}
* [http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/: Šentjakobsko gledališče]
* <!-- [http://povezava.com Povezava.com: Naslov povezave] {{ikona en}} -->
* <!-- [http://povezava2.com Povezava2.com: Naslov povezave] {{ikona en}} -->
* <!-- [http://povezava.si Povezava.si: Naslov povezave] {{ikona sl}} -->
*
 
{{škrbina}}
[[Kategorija:Nekategorizirane strani]]
[[en:<!-- Ime članka v angleščini -->]]
19

urejanj

Navigacijski meni