Jomkipurska vojna

Jomkipurska vojna
Del arabsko-izraelskih vojn
Zemljevid vojaških operacij.
Datum 6. oktober–26. oktober 1973 Prizorišče Sinaj, Golanska planota in bližnja območja Izid OZN Resolucija 338: prekinitev sovražnosti do ženevske konference
Udeleženci
Izrael	Egipt, Sirija, (Jordanija, Irak)
Poveljniki in vodje
Moše Dajan, David Elazar, Ariel Šaron, Šmuel Gonen, Benjamin Peled	Saad El Shazly, Ahmad Ismail Ali, Hosni Mubarak, Mohammed Aly Fahmy, Anwar Sadat, Abdel Ghani el-Gammasy, Abdul Munim Wassel, Abd-Al-Minaam Khaleel, Abu Zikry Mustafa Tlas[1], [2] (v angleščini)
Moč
415.000 vojakov; 1.500 tankov, 3.000 oklepnih transporterjev; 945 artilerijskih orožij (100 mm in več); 561 letal, 84 helikopterjev; 38 vojnih ladij. (v ruščini)	Egipt: 800.000 vojakov (300.000 uporabljenih); 2.400 tankov, 2.400 oklepnih transporterjev; 1.120 artilerijskih orožij (100 mm in več); 690 letal, 161 helikopterjev; 104 vojnih ladij Sirija: 150.000 vojakov (60.000 uporabljenih); 1.400 tankov, 800-900 oklepnih transporterjev; 600 artilerijskih orožij (100 mm in več); 350 letal, 36 helikopterjev; 21 vojnih ladij Irak: 60.000 vojakov, 700 tankov, 500 oklepnih transporterjev, 200 artilerijskih orožij, 73 letal) (v angleščini) glej tudi Druge udeleženke
Žrtve in izgube
2.656 KIA 7.250 WIA 400 tankov uničenih 600 poškodovanih/vrnjenih v uporabo 102 letali sestreljeni (Rabinovich, 496–497)	8.528 KIA 19.540 WIA (zahodna analiza) 15.000 KIA 35.000 WIA (izraelska analiza) 2.250 tankov uničenih ali zajetih 432 uničenih letal (Rabinovich, 496–497)

Jomkipurska vojna (tudi oktobrska vojna) se je začela na židovski praznik jom kipur 6. oktobra 1973 in je trajala do 25. oktobra istega leta. Da bi premagali Izrael, sta se združili Egipt in Sirija, pomagala jima pa je tudi Sovjetska zveza. Zmagal je Izrael. Leta 1974 je bilo podpisano premirje med Egiptom in Izraelom, ki je vsebovalo sporazum o ločitvi vojaških čet na Sueškem kanalu oz. Sinaju.

Glej tudi

• arabsko-izraelske vojne
• Linija Bar-Lev