Znanstveni zapis: Razlika med redakcijama
m dp |
m dp |
||
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
|- |
|- |
||
| 1 |
| 1 |
||
| 0,1 |
| 0,1 {{e|1}} |
||
|- |
|- |
||
| 30 |
| 30 |
||
| 0,3 |
| 0,3 {{e|3}} |
||
|- |
|- |
||
| {{brez preloma|5 720 000 000}} |
| {{brez preloma|5 720 000 000}} |
||
| 5,72 |
| 5,72 {{e|9}} |
||
|- |
|- |
||
| {{brez preloma|0,0007582 10}} |
| {{brez preloma|0,0007582 10}} |
||
| 7,821 |
| 7,821 {{e|−4}} |
||
|- |
|- |
||
| {{brez preloma| |
| {{brez preloma|−0,000 000 0061}} |
||
| −6,1 {{e|−9}} |
|||
| −6,1 · 10<sup>−9</sup> |
|||
|} |
|} |
||
Za zapis lahko uporabimo predlogo {{Tl|e}}. |
|||
{{math-stub}} |
{{math-stub}} |
||
Redakcija: 15:18, 14. november 2008
Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu. Znanstveni zapis ima več uporabnih lastnosti in ga večinoma uporabljajo znanstveniki, matematiki in inženirji, ki se ukvarjajo s takšnimi števili.
V znanstvenem zapisu so števila zapisana v obliki:
kar se prebere kot a krat deset na (potenco) b in kjer je eksponent b celo, koeficient a pa poljubno realno število, ki se imenuje mantisa, oziroma signifikand. Izraz mantisa pomeni tudi ulomljeni del logaritma. Za znak množenja se običajno uporablja pika v sredini (·), redkeje pa ×.
Če je število negativno, potem znak minus (−) stoji pred a (kot pri običajnem desetiškem zapisu). Na primer:
| običajni desetiški zapis | znanstveni zapis (nenormaliziran) |
|---|---|
| 1 | 0,1 ×101 |
| 30 | 0,3 ×103 |
| 5 720 000 000 | 5,72 ×109 |
| 0,0007582 10 | 7,821 ×10−4 |
| −0,000 000 0061 | −6,1 ×10−9 |
Za zapis lahko uporabimo predlogo {{e}}.
