Poglavitni kompleks tkivne skladnosti: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +
še malo v delu
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{v delu}}
{{v delu}}
'''Poglavitni histokompatibilnostni kompleks''' (kratica '''PHK''', bolj znan pod kratico '''MHC''' za [[angleščina|angleški]] izraz ''major histocompatibility complex'') je skupni izraz za veliko skupino [[gen]]ov v [[genom]]u večine [[vretenčarji|vretenčarjev]] in njihove produkte ([[beljakovina|beljakovine]]), ki imajo v [[imunski sistem|imunskem sistemu]] vlogo razločevanja med lastnimi in tujimi [[antigen]]i v organizmu.
'''Poglavitni histokompatibilnostni kompleks''' (kratica '''PHK''', bolj znan pod kratico '''MHC''' za [[angleščina|angleški]] izraz ''major histocompatibility complex'') je skupni izraz za veliko skupino [[gen]]ov v [[genom]]u večine [[vretenčarji|vretenčarjev]] in njihove produkte ([[beljakovina|beljakovine]]), ki imajo v [[imunski sistem|imunskem sistemu]] vlogo razločevanja med lastnimi in tujimi [[antigen]]i v organizmu in predstavljanja le-teh [[limfocit T|limfocitom T]].


Pri različnih organizmih je PHK znan pod drugimi imeni, saj je bil opisan večkrat ločeno in šele kasneje so ugotovili, da gre za [[homolognost|homologne]] gene. Pri [[človek]]u ga tako označujemo s kratico HLA (za angleški izraz ''human leukocyte antigen'' - človeški [[levkocit]]ni antigen), pri [[domači pes|psih]] DLA, pri [[miš]]ih H-2 itd.
Pri različnih organizmih je PHK znan pod drugimi imeni, saj je bil sistem opisan večkrat ločeno in šele kasneje so ugotovili, da gre za [[homolognost|homologne]] gene. Pri [[človek]]u ga tako označujemo s kratico HLA (za angleški izraz ''human leukocyte antigen'' - človeški [[levkocit]]ni antigen), pri [[domači pes|psih]] DLA, pri [[miš]]ih H-2 itd.


==Organizacija v genomu==
==Organizacija v genomu==
Vrstica 8: Vrstica 8:


Beljakovine PHK razreda III se po funkciji zelo razlikujejo od PHK I in PHK II (za slednje se je uveljavil tudi izraz »klasični PHK«), vendar ležijo geni zanje med regijama PHK I in PHK II, zato jih pogosto obravnavajo skupaj z njimi, čeprav so bistveno manj variabilni. To so geni za beljakovine, ki sestavljajo [[sistem komplementa]], za [[citokin]]e, [[heat shock protein]]e idr.
Beljakovine PHK razreda III se po funkciji zelo razlikujejo od PHK I in PHK II (za slednje se je uveljavil tudi izraz »klasični PHK«), vendar ležijo geni zanje med regijama PHK I in PHK II, zato jih pogosto obravnavajo skupaj z njimi, čeprav so bistveno manj variabilni. To so geni za beljakovine, ki sestavljajo [[sistem komplementa]], za [[citokin]]e, [[heat shock protein]]e idr.

Gene PHK I izraža večina somatičnih celic (različno mnogo), PHK II pa samo razred celic, ki ga imenujemo [[antigen predstavljajoča celica|antigen predstavljajoče celice]] - [[limfocit B|limfociti B]] in [[makrofag]]i. Izražanje je odvisno od stadija teh celic. Nezreli limfociti B ne izražajo PHK II, neaktivirani makrofagi pa zelo malo.

==Zgradba in vloga v imunskem sistemu==
Po zgradbi so molekule PHK I in II membranski [[glikoprotein]]i z regijo za vezavo antigenov. Največ variabilnosti izražajo ravno v tej regiji, zaradi česar lahko vežejo mnogo različnih molekul. Vezava ni povsem specifična, je pa zelo močna. So heterodimerne molekule - zgrajene iz dveh med seboj razližnih verig, ki sta vezani [[kovalentna vez|nekovalentno]].

V medicini ima sistem PHK tudi negativen pomen. Zaradi velike raznolikosti ima vsak človek samo sebi lastne beljakovine PHK. Ker jih imunski sistem drugega človeka prepozna kot tujek, pride zaradi njih do zavrnitve [[presaditev|presajenih]] [[organ]]ov.


==Viri==
==Viri==

Redakcija: 18:24, 6. november 2008

Poglavitni histokompatibilnostni kompleks (kratica PHK, bolj znan pod kratico MHC za angleški izraz major histocompatibility complex) je skupni izraz za veliko skupino genov v genomu večine vretenčarjev in njihove produkte (beljakovine), ki imajo v imunskem sistemu vlogo razločevanja med lastnimi in tujimi antigeni v organizmu in predstavljanja le-teh limfocitom T.

Pri različnih organizmih je PHK znan pod drugimi imeni, saj je bil sistem opisan večkrat ločeno in šele kasneje so ugotovili, da gre za homologne gene. Pri človeku ga tako označujemo s kratico HLA (za angleški izraz human leukocyte antigen - človeški levkocitni antigen), pri psih DLA, pri miših H-2 itd.

Organizacija v genomu

Poglavitni histokompatibilnostni kompleks je velik odsek genoma, ki se pri človeku nahaja na kromosomu 6 in je zanj značilno, da so geni razporejeni zelo na gosto. Odsek je razdeljen v tri regije, ki kodirajo beljakovine z različno funkcijo - PHK I, PHK II in PHK III. Gre za eno najbolj variabilnih regij v genomu, z 10 ali več aleli na vsakem lokusu, ki se med prepisovanjem naključno kombinirajo, rezultat česar je velika raznolikost njihovih produktov.

Beljakovine PHK razreda III se po funkciji zelo razlikujejo od PHK I in PHK II (za slednje se je uveljavil tudi izraz »klasični PHK«), vendar ležijo geni zanje med regijama PHK I in PHK II, zato jih pogosto obravnavajo skupaj z njimi, čeprav so bistveno manj variabilni. To so geni za beljakovine, ki sestavljajo sistem komplementa, za citokine, heat shock proteine idr.

Gene PHK I izraža večina somatičnih celic (različno mnogo), PHK II pa samo razred celic, ki ga imenujemo antigen predstavljajoče celice - limfociti B in makrofagi. Izražanje je odvisno od stadija teh celic. Nezreli limfociti B ne izražajo PHK II, neaktivirani makrofagi pa zelo malo.

Zgradba in vloga v imunskem sistemu

Po zgradbi so molekule PHK I in II membranski glikoproteini z regijo za vezavo antigenov. Največ variabilnosti izražajo ravno v tej regiji, zaradi česar lahko vežejo mnogo različnih molekul. Vezava ni povsem specifična, je pa zelo močna. So heterodimerne molekule - zgrajene iz dveh med seboj razližnih verig, ki sta vezani nekovalentno.

V medicini ima sistem PHK tudi negativen pomen. Zaradi velike raznolikosti ima vsak človek samo sebi lastne beljakovine PHK. Ker jih imunski sistem drugega človeka prepozna kot tujek, pride zaradi njih do zavrnitve presajenih organov.

Viri