Mohorjeva družba: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rektgr
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Mohorjeva družba''' je najstarejša [[Slovenci|slovenska]] [[založba]], ustanovljena [[27. julij]]a [[1851]].
'''Mohorjeva družba''' je najstarejša [[Slovenci|slovenska]] [[založba]], ustanovljena [[27. julij]]a [[1851]].


Javno sta Mohorjevo družbo razglasila [[Andrej Einspieler]] in slavist [[Anton Janežič]] ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal blaženi [[Anton Martin Slomšek]]. Za zavetnika pa so izbrali [[sveti Mohor|svetega Mohorja]]. Leta 1952 je družba poslala 785 knjig svojim članom. Društvo je avstrijska oblast podredila leta 1953. Prvi, ki je družbo vodil je bil Andrej Einspieler iz [[Celovec|Celovca]]. V tistem času je bil Celovec zelo slovenski. Člani te družbe so bili ljudje iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov. Prvih 13 let je bil prva založba in je ni ustavila nobena vojna. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je po posvetu z generalo [[Rudolf Maister|Maistrom]] družba preselila v [[Prevalje]]. Na Prevaljah je leta 1922 prevzel uredništvo [[Fran Saleški Finžgar]]. Nato so se odločili in se spet preselili v [[Celje]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo [[uredništvo]] družbe v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podružnice danes so v Ljubljani, Celovcu, [[Dunaj]]u, ...
Javno sta Mohorjevo družbo razglasila [[Andrej Einspieler]] in slavist [[Anton Janežič]] ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal [[Anton Martin Slomšek]]. Za zavetnika pa so izbrali [[sveti Mohor|svetega Mohorja]]. Leta 1852 je družba poslala 785 knjig svojim članom. Društvo je avstrijska oblast podredila leta 1953. Prvi, ki je družbo vodil je bil Andrej Einspieler iz [[Celovec|Celovca]]. V tistem času je bil Celovec zelo slovenski. Člani te družbe so bili ljudje iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov. Prvih 13 let je bil prva založba in je ni ustavila nobena vojna. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je po posvetu z generalo [[Rudolf Maister|Maistrom]] družba preselila v [[Prevalje]]. Na Prevaljah je leta 1922 prevzel uredništvo [[Fran Saleški Finžgar]]. Nato so se odločili in se spet preselili v [[Celje]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo [[uredništvo]] družbe v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podružnice danes so v Ljubljani, Celovcu, [[Dunaj]]u, ...


Sčasoma se je spreminjalo tudi ime založbe: Društvo svetega [[Mohor]]a, Družba svetega Mohora, [[Družba]] svetega Mohorja, Mohorjeva družba, Mohorjeva [[založba]]. Čeprav se ime spreminja, bistvo ostaja enako.
Sčasoma se je spreminjalo tudi ime založbe: Društvo svetega [[Mohor]]a, Družba svetega Mohora, [[Družba]] svetega Mohorja, Mohorjeva družba, Mohorjeva [[založba]]. Čeprav se ime spreminja, bistvo ostaja enako.
Vrstica 10: Vrstica 10:
* http://www.mohorjeva.at/sl/
* http://www.mohorjeva.at/sl/
* http://www.koropedija.si/index.php?title=Mohorjeva_dru%C5%BEba
* http://www.koropedija.si/index.php?title=Mohorjeva_dru%C5%BEba
* [http://books.google.com/books?id=rA8EAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=b%C4%8Dela&hl=sl#PPA65,M1 Družtvo, ktero bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo. Slovenska bčela 1. sept. 1851, str. 65--67 (Postave družtva)]


[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]
[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]

Redakcija: 11:04, 1. november 2008

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27. julija 1851.

Javno sta Mohorjevo družbo razglasila Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek. Za zavetnika pa so izbrali svetega Mohorja. Leta 1852 je družba poslala 785 knjig svojim članom. Društvo je avstrijska oblast podredila leta 1953. Prvi, ki je družbo vodil je bil Andrej Einspieler iz Celovca. V tistem času je bil Celovec zelo slovenski. Člani te družbe so bili ljudje iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov. Prvih 13 let je bil prva založba in je ni ustavila nobena vojna. Po prvi svetovni vojni se je po posvetu z generalo Maistrom družba preselila v Prevalje. Na Prevaljah je leta 1922 prevzel uredništvo Fran Saleški Finžgar. Nato so se odločili in se spet preselili v Celje. Med drugo svetovno vojno je bilo uredništvo družbe v Ljubljani. Podružnice danes so v Ljubljani, Celovcu, Dunaju, ...

Sčasoma se je spreminjalo tudi ime založbe: Društvo svetega Mohora, Družba svetega Mohora, Družba svetega Mohorja, Mohorjeva družba, Mohorjeva založba. Čeprav se ime spreminja, bistvo ostaja enako.

Zunanje povezave