Časovni pregled tehnike merjenja časa: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Iz angleške wikipedije - z nekaj dodatki |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 23: | Vrstica 23: | ||
* [[1949]] - [[Harold Lyons]] razvije [[atomska ura|atomsko uro]], ki temelji na [[kvantna mehanika|kvantnomehanskih]] [[nihanje|nihanjih]] [[molekula|molekule]] [[amonijak]]a. |
* [[1949]] - [[Harold Lyons]] razvije [[atomska ura|atomsko uro]], ki temelji na [[kvantna mehanika|kvantnomehanskih]] [[nihanje|nihanjih]] [[molekula|molekule]] [[amonijak]]a. |
||
''Glej še:'' [[ura]] |
'''Glej še:''' [[ura]] |
Redakcija: 15:40, 8. september 2003
Časovni pregled tehnologije merjenja časa
- 742 pr. n. š. - Prva pristna omemba sončne ure,
- 300 pr. n. š. - Arhimed uporablja zobnike za prenos moči,
- 270 pr. n. š. - Ktezibij izdela priljubljeno vodno uro,
- 46 pr. n. š. - Julij Cezar in Sosigenes razvijeta Sončev koledar s prestopnimi leti,
- 885 - Alfred Veliki uporablja za merjenje časa sveče,
- 1490 - Peter Henlein v Nürnbergu izumi glavno pero v uri,
- 1502 - Peter Henlein izdela prvo žepno uro,
- 1541 - Galileo Galilei odkrije lastnosti nihala,
- 1582 - Papež Gregor XIII., Alojzij Lilius, and Christopher Clavius vpeljejo Gregorijanski koledar z izboljšanim sistemom prestopnih let,
- 1656 - Christiaan Huygens izdela prvo natančno uro na nihalo,
- 1666 - Robert Hooke izumi povratno kotvo,
- 1671 - William Clement uvede nihala z utežno vzmetjo. Izdela prvo uro s povratno kotvo.
- 1675 - Edward Booth za Kraljevi observatorij Greenwich izdela urni mehanizem z nazobčano letvijo,
- 1676 - Daniel Quare izdela sodobni gibalni mehanizem ure in uvede istosreden minutni urni kazalec,
- 1680 - Vpeljejo drugi urni kazalec,
- 1737 - John Harrison predstavi prvi čvrst pomorski kronometer, kar omogoči natančno določitev zemljepisne dolžine na morju,
- 1928 - Joseph Horton in Warren Morrison zgradita prvo kvarčno uro,
- 1946 - Felix Bloch in Edward Purcell razvijeta jedrsko magnetno resonanco,
- 1949 - Harold Lyons razvije atomsko uro, ki temelji na kvantnomehanskih nihanjih molekule amonijaka.
Glej še: ura