E. T. A. Hoffmann: Razlika med redakcijama
m robot Spreminjanje: pt:E. T. A. Hoffmann |
dodan tekst |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{bioslika|islike=ETA-Hoffmann.JPG|opis=''E. T. A. Hoffmann ''|napis=''E. T. A. Hoffmann ''}} |
{{bioslika|islike=ETA-Hoffmann.JPG|opis=''E. T. A. Hoffmann ''|napis=''E. T. A. Hoffmann ''}} |
||
{{drugipomeni|Hoffmann}} |
|||
'''E. T. A. Hoffmann''' ('''Ernst Theodor Amadeus''' oziroma '''Ernst Theodor Wilhelm'''), [[Nemci|nemški]] [[pravnik]], [[skladatelj]], [[kritik]], [[pisatelj]] in [[karikatura|karikaturist]], * [[24. januar]] [[1776]], [[Königsberg]], † [[25. junij]] [[1822]], [[Berlin]]. |
'''E. T. A. Hoffmann''' ('''Ernst Theodor Amadeus''' oziroma '''Ernst Theodor Wilhelm'''), [[Nemci|nemški]] [[pravnik]], [[skladatelj]], [[kritik]], [[pisatelj]] in [[karikatura|karikaturist]], * [[24. januar]] [[1776]], [[Königsberg]], † [[25. junij]] [[1822]], [[Berlin]]. |
||
Hoffmann je preživel težko mladost. Študiral je v Königsbergu in služboval kot sodni uradnik v Berlinu in v [[Prusija|pruskem]] delu [[Poljska|Poljske]]. Bil je vsestransko nadarjen [[umetnik]]. Ko je Prusija [[1807]] izgubila večino poljskega ozemlja je moral zapustiti državno službo. Leta [[1808]] je postal glasbeni direktor v [[Bamberg]]u kasneje pa še v [[Leipzig]]u ter [[Dresden|Dresdnu]]. Leta [[1816]] se je v Berlinu ponovno zaposlil v juristični službi kot sodni svetnik. Ves čas se je poleg glasbe posvečal tudi književnosti in risanju. |
|||
| ⚫ | |||
Hoffman je najvidnejši predstavnik nemške [[romantika|romantike]]. Njegove pripovedke so imele v [[19. stoletje|19. stoletju]] izjemen vpliv na celotno evropsko [[kultura|kulturo]]. Njegove novele in umetne pravljice obravnavajo predvsem glasbena in umetniška vprašanja ter povezujejo [[groteska|groteskno]] zmes stvarnih in domišlijskih prvin, vsakdanjosti in sanj, [[ironija|ironije]], [[satira|satire]] in grozljive podzavesti. Velja za enega od vrhov [[romantika|romantične]] [[proza|proze]], ker se mu je v luči romantične ironije in domišlije posrečilo osvetliti važne socialne in moralne pojave svojega časa.<ref>Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982</ref> |
|||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
| ⚫ | Po njegovi literarni predlogi sta nastali glasbeni mojstrovini: [[opera]] v treh dejanjih s prologom in epilogom ''[[Hoffmanove pripovedke]]'' skladatelja [[Offenbach]]a, besedilo sta priredila J. Barbier in M. Carré<ref>Cvetko, Ciril, Opera in njeni mojstri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963</ref> ter [[balet]] ''[[Hrestač]]'' ([[Čajkovski|P.I. Čajkovskega]]). |
||
== Najpomembnejša dela == |
|||
* ''Fantazijske zgodbe v Callotevi maniri'' (Phantasiestücke in Callots Manaier, [[1814]]) |
|||
* ''Hudičevi napoji'' (Die Elixiere des Teufels, [[1815]]/[[1816]]) v [[Slovenščina|slovenščini]] [[1967]] |
|||
* [[novela (književnost)|novele]] ''Serapionovi bratje'' (Die Serapionsbrüder, [[1819]]) v slov. [[1996]] |
|||
* [[roman]] ''Življenski nazori mačka Murra'' (Die Lebensansichten des Katers Murr, [[1820]] v slov. [[1972]] |
|||
* ''Princesa Brambilla'' ([[1821]]) |
|||
* [[povest]] ''Gospod Cinober'' (Klein Zaches, genannt Zinober, [[1819]]) |
|||
* romantična opera ''Undina'' ([[1816]]) |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
| Vrstica 12: | Vrstica 26: | ||
*[[seznam nemških pisateljev]] |
*[[seznam nemških pisateljev]] |
||
*[[seznam nemških karikaturistov]] |
*[[seznam nemških karikaturistov]] |
||
== Vir == |
|||
{{refsez}} |
|||
{{škrbina o književniku}} |
{{škrbina o književniku}} |
||
Redakcija: 07:14, 24. oktober 2008
E. T. A. Hoffmann (Ernst Theodor Amadeus oziroma Ernst Theodor Wilhelm), nemški pravnik, skladatelj, kritik, pisatelj in karikaturist, * 24. januar 1776, Königsberg, † 25. junij 1822, Berlin.
Hoffmann je preživel težko mladost. Študiral je v Königsbergu in služboval kot sodni uradnik v Berlinu in v pruskem delu Poljske. Bil je vsestransko nadarjen umetnik. Ko je Prusija 1807 izgubila večino poljskega ozemlja je moral zapustiti državno službo. Leta 1808 je postal glasbeni direktor v Bambergu kasneje pa še v Leipzigu ter Dresdnu. Leta 1816 se je v Berlinu ponovno zaposlil v juristični službi kot sodni svetnik. Ves čas se je poleg glasbe posvečal tudi književnosti in risanju.
Hoffman je najvidnejši predstavnik nemške romantike. Njegove pripovedke so imele v 19. stoletju izjemen vpliv na celotno evropsko kulturo. Njegove novele in umetne pravljice obravnavajo predvsem glasbena in umetniška vprašanja ter povezujejo groteskno zmes stvarnih in domišlijskih prvin, vsakdanjosti in sanj, ironije, satire in grozljive podzavesti. Velja za enega od vrhov romantične proze, ker se mu je v luči romantične ironije in domišlije posrečilo osvetliti važne socialne in moralne pojave svojega časa.[1]
Kot pionir fantazijskega žanra v kombinaciji z mračnostjo in realizmom, je vplival na pisatelje, kot so Franz Kafka, Edgar Allan Poe, Charles Dickens in Nikolaj Gogolj.
Po njegovi literarni predlogi sta nastali glasbeni mojstrovini: opera v treh dejanjih s prologom in epilogom Hoffmanove pripovedke skladatelja Offenbacha, besedilo sta priredila J. Barbier in M. Carré[2] ter balet Hrestač (P.I. Čajkovskega).
Najpomembnejša dela
- Fantazijske zgodbe v Callotevi maniri (Phantasiestücke in Callots Manaier, 1814)
- Hudičevi napoji (Die Elixiere des Teufels, 1815/1816) v slovenščini 1967
- novele Serapionovi bratje (Die Serapionsbrüder, 1819) v slov. 1996
- roman Življenski nazori mačka Murra (Die Lebensansichten des Katers Murr, 1820 v slov. 1972
- Princesa Brambilla (1821)
- povest Gospod Cinober (Klein Zaches, genannt Zinober, 1819)
- romantična opera Undina (1816)
Glej tudi
- seznam nemških skladateljev
- seznam nemških pravnikov
- seznam nemških kritikov
- seznam nemških pisateljev
- seznam nemških karikaturistov
