Narodnoosvobodilni boj: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika »213.250.22.238« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Yerpo« |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Narodnoosvobodilni boj''', tudi '''narodnoosvobodilna borba''' ([[kratica]] '''NOB''') je oznaka boja jugoslovanskih narodov proti [[okupator]]jem na območju [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in s tem [[Slovenija|Slovenije]] v obdobju med letoma [[1941]] in [[1945]], ki ga je vodila [[Komunistična partija Jugoslavije |
'''Narodnoosvobodilni boj''', tudi '''narodnoosvobodilna borba''' ([[kratica]] '''NOB''') je oznaka boja jugoslovanskih narodov proti [[okupator]]jem na območju [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in s tem [[Slovenija|Slovenije]] v obdobju med letoma [[1941]] in [[1945]], ki ga je vodila [[Komunistična partija Jugoslavije]] (KPJ). |
||
[[Slika:Marshal Tito during the Second World War in Yugoslavia, May 1944.jpg|thumb|right|[[Josip Broz - Tito]] maja 1944]] |
[[Slika:Marshal Tito during the Second World War in Yugoslavia, May 1944.jpg|thumb|right|[[Josip Broz - Tito]] maja 1944]] |
||
Narodnoosvobodilni boj je izraz s katerim označujemo oborožen boj [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in partizanskih enot proti okupatorjevim in kolaboracijskim enotam na območju |
Narodnoosvobodilni boj je izraz, s katerim označujemo oborožen boj [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] (OF) in partizanskih enot proti okupatorjevim in kolaboracijskim enotam na območju Jugoslavije. V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], po okupaciji Jugoslavije in napadu na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] (ko je [[Kominterna]] ukazala boj proti dotakratnemu zavezniku - Tretjemu rajhu), so se nekatere zunaj-parlamentarne stranke in skupine odločile za oborožen boj proti okupatorju. S tem so se pridružile zavezniški protifašistični koaliciji. 15 različnih strank in skupin je bilo zbranih v Osvobodilni fronti, ki je združevala stranke, kot so [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], [[Narodni demokrati]] - Sokoli, liberalci [[Stara pravda|Stare pravde]], ali skupine, kot sta skupina slovenskih kulturnikov in skupina antifašistične zveze žena. Partizani so odigrali pomembno vlogo pri porazu nacizma in fašizma. V nasprotju s splošnim prepričanjem pa OF ni prva začela oboroženega odpora proti okupatorju, ampak so to storili pripadniki [[TIGR|Tigra]], ki so se proti italijanski okupaciji slovenske Primorske borili že dalj časa. |
||
V času druge svetovne vojne so pripadniki [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilne vojske]], ki so se po zgledu iz Sovjetske zveze imenovali partizani, utrpeli najvišje vojaške izgube v Sloveniji. Ubitih je bilo okoli 27.000 pripadnikov NOB. Velika večina jih je bilo ubitih v spopadih z [[Nemci|nemškimi]], [[Italijani|italijanskimi]] ali [[domobranci|domobranskimi]] enotami. 1032 jih je umrlo v taboriščih, okoli 830 so jih postrelili kot talce, zaradi mučenj jih je v zaporih umrlo 133. Najmanj 433 jih je usmrtila partizanska vojska sama, del zaradi dezerterstva in nekaterih drugih disciplinskih prestopkov, v tem številu so zajeti tudi tisti, proti katerim ni bil uveden sodni postopek. Najmanj 862 jih je bilo razglašenih za pogrešane. <ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Oorn, Tadeja Tominšek Rihtar: Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji. V: Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana 2002, str. 121-130.</ref> |
V času druge svetovne vojne so pripadniki [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilne vojske]], ki so se po zgledu iz Sovjetske zveze imenovali partizani, utrpeli najvišje vojaške izgube v Sloveniji. Ubitih je bilo okoli 27.000 pripadnikov NOB. Velika večina jih je bilo ubitih v spopadih z [[Nemci|nemškimi]], [[Italijani|italijanskimi]] ali [[domobranci|domobranskimi]] enotami. 1032 jih je umrlo v taboriščih, okoli 830 so jih postrelili kot talce, zaradi mučenj jih je v zaporih umrlo 133. Najmanj 433 jih je usmrtila partizanska vojska sama, del zaradi dezerterstva in nekaterih drugih disciplinskih prestopkov, v tem številu so zajeti tudi tisti, proti katerim ni bil uveden sodni postopek. Najmanj 862 jih je bilo razglašenih za pogrešane. <ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Oorn, Tadeja Tominšek Rihtar: Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji. V: Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana 2002, str. 121-130.</ref> |
||
Redakcija: 13:24, 12. oktober 2008
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) je oznaka boja jugoslovanskih narodov proti okupatorjem na območju Jugoslavije in s tem Slovenije v obdobju med letoma 1941 in 1945, ki ga je vodila Komunistična partija Jugoslavije (KPJ).
Narodnoosvobodilni boj je izraz, s katerim označujemo oborožen boj Osvobodilne fronte (OF) in partizanskih enot proti okupatorjevim in kolaboracijskim enotam na območju Jugoslavije. V času druge svetovne vojne, po okupaciji Jugoslavije in napadu na Sovjetsko zvezo (ko je Kominterna ukazala boj proti dotakratnemu zavezniku - Tretjemu rajhu), so se nekatere zunaj-parlamentarne stranke in skupine odločile za oborožen boj proti okupatorju. S tem so se pridružile zavezniški protifašistični koaliciji. 15 različnih strank in skupin je bilo zbranih v Osvobodilni fronti, ki je združevala stranke, kot so Komunistična partija Slovenije, Krščanski socialisti, Narodni demokrati - Sokoli, liberalci Stare pravde, ali skupine, kot sta skupina slovenskih kulturnikov in skupina antifašistične zveze žena. Partizani so odigrali pomembno vlogo pri porazu nacizma in fašizma. V nasprotju s splošnim prepričanjem pa OF ni prva začela oboroženega odpora proti okupatorju, ampak so to storili pripadniki Tigra, ki so se proti italijanski okupaciji slovenske Primorske borili že dalj časa.
V času druge svetovne vojne so pripadniki Narodnoosvobodilne vojske, ki so se po zgledu iz Sovjetske zveze imenovali partizani, utrpeli najvišje vojaške izgube v Sloveniji. Ubitih je bilo okoli 27.000 pripadnikov NOB. Velika večina jih je bilo ubitih v spopadih z nemškimi, italijanskimi ali domobranskimi enotami. 1032 jih je umrlo v taboriščih, okoli 830 so jih postrelili kot talce, zaradi mučenj jih je v zaporih umrlo 133. Najmanj 433 jih je usmrtila partizanska vojska sama, del zaradi dezerterstva in nekaterih drugih disciplinskih prestopkov, v tem številu so zajeti tudi tisti, proti katerim ni bil uveden sodni postopek. Najmanj 862 jih je bilo razglašenih za pogrešane. [1]
Partizani so med in neposredno po drugi svetovni vojni ubili 13.483 pripadnikov Slovenskega domobranstva (11.000 po vojni), 813 pripadnikov Prostovoljne komunistične milice in 362 pripadnikov Jugoslovanske kraljeve vojske v ilegali. V času druge svetovne vojne je bilo ubitih še 9759 Slovencev mobiliziranih v nemško vojsko, 1172 Slovencev mobiliziranih v italijansko vojsko in 415 mobiliziranih v madžarsko vojsko.[2]
Viri
- ↑ Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Oorn, Tadeja Tominšek Rihtar: Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji. V: Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana 2002, str. 121-130.
- ↑ Marjan Anidžarič, Jože Dežman, Ludvik Puklavec, Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni, Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, Celje 2001, str. 104-119.
Glej tudi
Zunanje povezave
 | Ta članek o vojaški zgodovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |