Abul Vefa: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: sq:Abu Uafa
Vrstica 56: Vrstica 56:
[[sq:Abu Uafa]]
[[sq:Abu Uafa]]
[[uk:Абу ль-Уафа]]
[[uk:Абу ль-Уафа]]
[[ur:ابو الوفا البوزجانی]]

Redakcija: 10:39, 11. oktober 2008

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Življenje in delo

Abul Vefa je bil eden izmed največjih znanstvenikov svojega časa. Smatrajo ga za največjega muslimanskega astronoma in matematika. Živel je v perzijski pokrajini Korasan, pozneje pa v Bagdadu, kjer je delal na observatoriju. Tam je zgradil prvi zidni kvadrant za opazovanje položajev planetov in zvezd. Prevajal in tolmačil je dela grških matematikov. V arabščino je prevedel Diofantova dela (Aritmetika). Prevajal pa je tudi Evklida in se ukvarjal z al-Hvarizmijevim delom. Poskušal je ponovno prevesti Ptolemejev astronomski zbornik Almagest, ki ga je pred njim neuspešno prevedel al-Rašidov vezir. Od njegovih ohranjenih del je najpomembnejše al-Kitab al-kamil ali al-Magirti. Napisal je tudi deli Priročnik aritmetike za pisarje in poslovneže, (Kitab fima yahtaj ilayh al-kuttab wa al-ummal min `ilm al-hisab, (Book on What Is Necessary from the Science of Arithmetic for Scribes and Businessmen)) in Priročnik geometrijskih konstrukcij za obrtnike (Kitab fima yahtaj ilayh al-sani 'min al-a'mal al-Handasiyha, (Book on What Is Necessary from Geometric Construction for the Artisan)).

Našel je trigonometrične enakosti:

Prvi je izpeljal in pokazal splošni sinusni izrek za poševnokotni trikotnik v sferni trigonometriji:

Za njim ga je uporabljal tudi Nasir at-Tusi. V ravninski trigonometriji ga je malo kasneje izpeljal ibn Irak. Abul Vefa je izračunal tabele tangensov in (kotangensov) kotov z razmikom 15', katerih vrednosti so bile pravilne na 8 decimalnih mest. Tangens je imenoval senca. Izračunal pa je tudi tabele sinusov kotov z razmikom 10' in natančnostjo 1/12960000. Pri tem je izdelal novo metodo za računanje tabel sinusov. Verjetno po zgledu al-Hasiba je vpeljal ekvivalenta za sekans in kosekans, izvedel je mnoge geometrijske konstrukcije s šestilom z določeno stalno razprtino. Za svojo teorijo gibanja Lune je uporabil funkciji tangensa in kotangensa. Nadaljeval je tudi grško proučevanje kubičnih in bikvadratnih enačb. Natančno je opisal računanje z ulomki in uporabljal je že pravi sistem z mestno vrednostjo. Odkril je nepravilnost Luninega gibanja, pozneje imenovano variacija, ki ima vrednost:

kjer je L srednja longituda Sonca. Ta pojav je pozneje raziskoval tudi de Brahe. Možno je tudi kot navajajo nekateri, da Abul Vefa tega pojava ni odkril.

Po njem se imenuje krater Abul Vefa na Luni.

Glej tudi