Bezeg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
bezeg kot rod, povzeto po :en v delu |
v delu |
||
Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
==Vrste== |
==Vrste== |
||
*''' |
*Skupina '''navadni bezeg''' je zbirka različno obravnavane samostojne vrste ''Sambucus nigra'', ki raste v toplejših delih [[Evropa|Evrope]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]], z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so sploščeni, jagode so črne ali modre barve. To so večje grmovnice, do 5 metrov visoke, včasih so to manjša drevesa visoka do 15 m s premerom debla do 30 [[centimeter|cm]]. |
||
** ''[[Sambucus australis]]'' ('''južni črni bezeg'''; zmerna vzhodna Južna Amerika) |
** ''[[Sambucus australis]]'' ('''južni črni bezeg'''; zmerna vzhodna Južna Amerika) |
||
** ''[[Sambucus canadensis]]'' ('''ameriški črni bezeg'''; vzhodna Severna Amerika; modro-črne jagode) |
** ''[[Sambucus canadensis]]'' ('''ameriški črni bezeg'''; vzhodna Severna Amerika; modro-črne jagode) |
||
Vrstica 30: | Vrstica 30: | ||
** ''[[Sambucus velutina]]'' ('''žametni črni bezeg'''; severozahodna Severna Amerika; modro-črne jagode) |
** ''[[Sambucus velutina]]'' ('''žametni črni bezeg'''; severozahodna Severna Amerika; modro-črne jagode) |
||
*''[[Sambucus melanocarpa]]'' zahodne Severne Amerike je vmesni člen med prejšnjo in naslednjo skupino. Cvetovi so v obliki okroglega socvetja, jagode pa so črne barve. Je nizek grm, ki redko zraste čez 3–4 [[ |
*''[[Sambucus melanocarpa]]'' zahodne Severne Amerike je vmesni člen med prejšnjo in naslednjo skupino. Cvetovi so v obliki okroglega socvetja, jagode pa so črne barve. Je nizek grm, ki redko zraste čez 3–4 [[meter|m]]. Nekateri botaniki ga vključujejo v skupino divjih bezgov. |
||
* |
*Skupina '''divji bezeg''' je zbirka različno obravnavane samostojne vrste ''Sambucus racemosa''. Najdemo ga v hladnejših predeleh severne poloble found throughout the colder parts of the [[Northern Hemisphere]] z regionalnimi varietetami ali podvrstami, , in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so svetlo rdeče. So manjše grmovnice, ki redko presežejo višino3–4 [[meter|m]]. |
||
** ''[[Sambucus callicarpa]]'' ('''tihooceanski divji bezeg'''; zahodna obala Severne Amerike) |
** ''[[Sambucus callicarpa]]'' ('''tihooceanski divji bezeg'''; zahodna obala Severne Amerike) |
||
** ''[[Sambucus chinensis]]'' ('''kitajski divji bezeg'''; vzhodna Azija, v gorah) |
** ''[[Sambucus chinensis]]'' ('''kitajski divji bezeg'''; vzhodna Azija, v gorah) |
||
Vrstica 38: | Vrstica 38: | ||
** ''[[Sambucus microbotrys]]'' ('''gorski divji bezeg'''; jugozahodna Severna Amerika, v gorah) |
** ''[[Sambucus microbotrys]]'' ('''gorski divji bezeg'''; jugozahodna Severna Amerika, v gorah) |
||
** ''[[Sambucus pubens]]'' ('''ameriški divji bezeg'''; južna Severna Amerika) |
** ''[[Sambucus pubens]]'' ('''ameriški divji bezeg'''; južna Severna Amerika) |
||
** ''[[Sambucus racemosa]]'' ('''evropski divji bezeg''' |
** ''[[Sambucus racemosa]]'' ('''evropski divji bezeg'''; severna Evropa, severozahodna Azija) |
||
** ''[[Sambucus sieboldiana]]'' ('''japonski divji bezeg'''; Japonska in Koreja) |
** ''[[Sambucus sieboldiana]]'' ('''japonski divji bezeg'''; Japonska in Koreja) |
||
** ''[[Sambucus tigranii]]'' ('''kavkaški divji bezeg'''; jugozahodna Azija, v gorah) |
** ''[[Sambucus tigranii]]'' ('''kavkaški divji bezeg'''; jugozahodna Azija, v gorah) |
||
** ''[[Sambucus williamsii]]'' ('''severnokitajski divji bezeg'''; severovzhodna Azija) |
** ''[[Sambucus williamsii]]'' ('''severnokitajski divji bezeg'''; severovzhodna Azija) |
||
* |
*Skupino '''avstralski bezeg''' sestavljata dve vrsti iz Avstralazije. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so bele ali rumene barve. To so grmovnice, ki zrastejo do 3 [[metre|m]] višine. |
||
** ''[[Sambucus australasica]]'' (''' |
** ''[[Sambucus australasica]]'' ('''rumeni bezeg'''; Nova Gvineja, vzhodna Avstralija) |
||
** ''[[Sambucus gaudichaudiana]]'' (''' |
** ''[[Sambucus gaudichaudiana]]'' ('''avstralski bezeg''' ali '''beli bezeg'''; senčna področja južne vzhodne Avstralije) |
||
* |
*Skupina '''smrdljivi bezeg''' je, v nasprotju z drugimi vrstami, [[zelišče|zelnata]] rastlina. Vsako leto zrastejo nova stebla. Zrastejo do 1.5–2 [[meter|m]] visoko, each stem terminating in a large flat umbel which matures into a dense cluster of glossy berries. |
||
** ''[[Sambucus adnata]]'' ('''Azijski smrdljivi bezeg'''; Himalaja in južna Azija; rdeče jagode) |
** ''[[Sambucus adnata]]'' ('''Azijski smrdljivi bezeg'''; Himalaja in južna Azija; rdeče jagode) |
||
** ''[[Sambucus ebulus]]'' ('''Evropski smrdljivi bezeg'''; srednja in južna Evropa, severozahodna Afrika in jugozahodna Azija; črne jagode) |
** ''[[Sambucus ebulus]]'' ('''Evropski smrdljivi bezeg'''; srednja in južna Evropa, severozahodna Afrika in jugozahodna Azija; črne jagode) |
Redakcija: 17:32, 24. september 2008
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Bezeg | ||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Črni bezeg
Sambucus nigra | ||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
Vrste | ||||||||||||
Glej besedilo. |
Bezèg, tudi bèzeg (znanstveno ime Sambucus) je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki vsebuje med 5 do 30 različnih vrst. Rod uspeva v zmernih do subtropskih regijah na severni in južni polobli. Bolj je razširjen na severni polobli, saj se na južni pojavlja v delih Avstralazije in Južne Amerike.
Vrste
- Skupina navadni bezeg je zbirka različno obravnavane samostojne vrste Sambucus nigra, ki raste v toplejših delih Evrope in Severne Amerike, z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so sploščeni, jagode so črne ali modre barve. To so večje grmovnice, do 5 metrov visoke, včasih so to manjša drevesa visoka do 15 m s premerom debla do 30 cm.
- Sambucus australis (južni črni bezeg; zmerna vzhodna Južna Amerika)
- Sambucus canadensis (ameriški črni bezeg; vzhodna Severna Amerika; modro-črne jagode)
- Sambucus cerulea (syn. S. caerulea, S. glauca; borovničasti črni bezeg; zahodna Severna Amerika; modre jagode)
- Sambucus javanica (kitajski črni bezeg; jugovzhodna Azija)
- Sambucus mexicana (mehiški črni bezeg; Mehika in Centralna Amerika; modro-črne jagode)
- Sambucus nigra (bezeg ali črni bezeg; Evropa in zahodna Azija; črne jagode)
- Sambucus palmensis (kanarski črni bezeg; Kanarski otoki; črne jagode)
- Sambucus peruviana (perijski črni bezeg; severozahodna Južna Amerika; črne jagode)
- Sambucus simpsonii (floridski črni bezeg; jugovzhodne ZDA; modro-črne jagode)
- Sambucus peruviana (andski črni bezeg; severna Južna Amerika; modro-črne jagode)
- Sambucus velutina (žametni črni bezeg; severozahodna Severna Amerika; modro-črne jagode)
- Sambucus melanocarpa zahodne Severne Amerike je vmesni člen med prejšnjo in naslednjo skupino. Cvetovi so v obliki okroglega socvetja, jagode pa so črne barve. Je nizek grm, ki redko zraste čez 3–4 m. Nekateri botaniki ga vključujejo v skupino divjih bezgov.
- Skupina divji bezeg je zbirka različno obravnavane samostojne vrste Sambucus racemosa. Najdemo ga v hladnejših predeleh severne poloble found throughout the colder parts of the Northern Hemisphere z regionalnimi varietetami ali podvrstami, , in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so svetlo rdeče. So manjše grmovnice, ki redko presežejo višino3–4 m.
- Sambucus callicarpa (tihooceanski divji bezeg; zahodna obala Severne Amerike)
- Sambucus chinensis (kitajski divji bezeg; vzhodna Azija, v gorah)
- Sambucus latipinna (korejski divji bezeg; Koreja, jugovzhodna Sibirija)
- Sambucus microbotrys (gorski divji bezeg; jugozahodna Severna Amerika, v gorah)
- Sambucus pubens (ameriški divji bezeg; južna Severna Amerika)
- Sambucus racemosa (evropski divji bezeg; severna Evropa, severozahodna Azija)
- Sambucus sieboldiana (japonski divji bezeg; Japonska in Koreja)
- Sambucus tigranii (kavkaški divji bezeg; jugozahodna Azija, v gorah)
- Sambucus williamsii (severnokitajski divji bezeg; severovzhodna Azija)
- Skupino avstralski bezeg sestavljata dve vrsti iz Avstralazije. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so bele ali rumene barve. To so grmovnice, ki zrastejo do 3 m višine.
- Sambucus australasica (rumeni bezeg; Nova Gvineja, vzhodna Avstralija)
- Sambucus gaudichaudiana (avstralski bezeg ali beli bezeg; senčna področja južne vzhodne Avstralije)
- Skupina smrdljivi bezeg je, v nasprotju z drugimi vrstami, zelnata rastlina. Vsako leto zrastejo nova stebla. Zrastejo do 1.5–2 m visoko, each stem terminating in a large flat umbel which matures into a dense cluster of glossy berries.
- Sambucus adnata (Azijski smrdljivi bezeg; Himalaja in južna Azija; rdeče jagode)
- Sambucus ebulus (Evropski smrdljivi bezeg; srednja in južna Evropa, severozahodna Afrika in jugozahodna Azija; črne jagode)