Termogeneza: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 1452742 uporabnika Yerpo (pogovor) razveljavljena
Vrstica 8: Vrstica 8:
* poraba [[Adenozin trifosfat|ATP]] za aktivno črpanje [[ion]]ov preko [[plazmalema|plazemske membrane]], pri čemer so [[ionski kanalček|ionski kanalčki]] odprti. Ioni tako prosto prehajajo nazaj v prvotni kompartment in elektrokemijski koncentracijski gradient se ne spremeni, le del energije, ki nastane ob razgradnji ([[hidroliza|hidrolizi]]) ATP, se sprosti v obliki toplote.
* poraba [[Adenozin trifosfat|ATP]] za aktivno črpanje [[ion]]ov preko [[plazmalema|plazemske membrane]], pri čemer so [[ionski kanalček|ionski kanalčki]] odprti. Ioni tako prosto prehajajo nazaj v prvotni kompartment in elektrokemijski koncentracijski gradient se ne spremeni, le del energije, ki nastane ob razgradnji ([[hidroliza|hidrolizi]]) ATP, se sprosti v obliki toplote.
* razklopitev [[dihalna veriga|dihalne verige]] od sinteze ATP. Ponovno gre za »puščanje« ionov skozi odprte ionske kanalčke, v tem primeru [[proton]]ov, ki sicer poganjajo sintezo ATP.
* razklopitev [[dihalna veriga|dihalne verige]] od sinteze ATP. Ponovno gre za »puščanje« ionov skozi odprte ionske kanalčke, v tem primeru [[proton]]ov, ki sicer poganjajo sintezo ATP.
Pri nekaterih [[sesalci]]h, posebej tistih, ki [[hibernacija|hibernirajo]], se je v ta namen razvilo posebno [[maščobno tkivo]], imenovano rjavo maščobno tkivo. Rjavo barvo (namesto običajne belkaste) ima zaradi ogromnega števila [[mitohondrij]]ev, v katerih potekata oba procesa netresave termogeneze. Poleg tega je zanj značilno tudi veliko število [[kapilara|kapilar]], ki prevajajo toploto po telesu. Rjavo maščobno tkivo imajo predvsem živali, ki [[hibernacija|hibernirajo]], s čemer nadomestijo potrebo po drgetanju kadar se ogrevajo po koncu obdobja hibernacije. Prisotno pa je tudi pri mladičih nekaterih drugih sesalcev, med drugim človeških dojenčkih, ki so zaradi majhne telesne velikosti in fizične aktivnosti izpostavljeni [[podhladitev|podhladitvi]].
Pri nekaterih [[sesalci]]h se je v ta namen razvilo posebno [[maščobno tkivo]], imenovano rjavo maščobno tkivo. Rjavo barvo (namesto običajne belkaste) ima zaradi ogromnega števila [[mitohondrij]]ev, v katerih potekata oba procesa netresave termogeneze. Poleg tega je zanj značilno tudi veliko število [[kapilara|kapilar]], ki prevajajo toploto po telesu. Rjavo maščobno tkivo imajo predvsem živali, ki [[hibernacija|hibernirajo]], s čemer nadomestijo potrebo po drgetanju kadar se ogrevajo po koncu obdobja hibernacije. Prisotno pa je tudi pri mladičih nekaterih drugih sesalcev, med drugim človeških dojenčkih, ki so zaradi majhne telesne velikosti in fizične aktivnosti izpostavljeni [[podhladitev|podhladitvi]].


==Viri==
==Viri==

Redakcija: 18:24, 16. september 2008

Termogéneza je proces, s katerim živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo.

Tresava termogeneza

Pri tresavi termogenezi žival generira toploto s krčenjem mišic - drgetanjem. Takšen način uporablja večina endotermnih vretenčarjev, pa tudi nekatere vrste žuželk. Avtonomni živčni sistem hkrati aktivira skupine mišic z nasprotujočim si delovanjem (antagonističnih), zato le-te ne opravijo nobenega dela. Toplota je posledica trenja med elementi mišičnih vlaken, podobno kot pri normalnem delovanju.

Netresava termogeneza

Mehanizem netresave termogeneze je delovanje encimskih sistemov za presnovo maščobnih kislin, pri čemer se sprošča toplota. Sproži jo simpatično živčevje z izločanjem norepinefrina, ki se veže na receptorje maščobnih celic. Ta preko sistema sekundarnih sporočevalcev sproži termogenezo na dva različna načina:

  • poraba ATP za aktivno črpanje ionov preko plazemske membrane, pri čemer so ionski kanalčki odprti. Ioni tako prosto prehajajo nazaj v prvotni kompartment in elektrokemijski koncentracijski gradient se ne spremeni, le del energije, ki nastane ob razgradnji (hidrolizi) ATP, se sprosti v obliki toplote.
  • razklopitev dihalne verige od sinteze ATP. Ponovno gre za »puščanje« ionov skozi odprte ionske kanalčke, v tem primeru protonov, ki sicer poganjajo sintezo ATP.

Pri nekaterih sesalcih se je v ta namen razvilo posebno maščobno tkivo, imenovano rjavo maščobno tkivo. Rjavo barvo (namesto običajne belkaste) ima zaradi ogromnega števila mitohondrijev, v katerih potekata oba procesa netresave termogeneze. Poleg tega je zanj značilno tudi veliko število kapilar, ki prevajajo toploto po telesu. Rjavo maščobno tkivo imajo predvsem živali, ki hibernirajo, s čemer nadomestijo potrebo po drgetanju kadar se ogrevajo po koncu obdobja hibernacije. Prisotno pa je tudi pri mladičih nekaterih drugih sesalcev, med drugim človeških dojenčkih, ki so zaradi majhne telesne velikosti in fizične aktivnosti izpostavljeni podhladitvi.

Viri