Melišče: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JAnDbot (pogovor | prispevki)
m robot Odstranjevanje: es:Talud (geología), fr:Talus
TXiKiBoT (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: nn:Steinrøys, no:Steinrøys
Vrstica 43: Vrstica 43:
[[en:Scree]]
[[en:Scree]]
[[it:Ghiaione]]
[[it:Ghiaione]]
[[nn:Steinrøys]]
[[no:Steinrøys]]

Redakcija: 03:00, 13. september 2008

Melišče pod Stenarskimi vratci

Melišče je nasipališče oz. krušišče ob vznožju skalne stene ali strmega pobočja. Je z vegetacijo pretežno neporaslo pobočje z nakloni 25° do 40°[1]. Nastane s kopičenjem kamnitega drobirja, ki zaradi mehaničnega preperevanja kamnin in nestabilnega zemljišča pada s sten. Na melišča vplivajo podnebni elementi, sestava kamnin, vpad skladov in voda; melišča pa vplivajo na vodne razmere v njih samih in v celotnih porečjih.

Nastanek in razvoj melišč

Kjer je velika stenovitost, so ugodni pogoji za nastanek melišč, kjer pa je majhna, so pogoji slabi ali pa jih sploh ni. Nagnjenost pobočja mora biti takšna, da se na njem zadrži gruščnati material. Naklon melišča je odvisen od naklona podlage, na katero se odlaga gradivo.

Na kamnine delujeta tako fizikalno in kemično preperevanje in se medsebojno dopolnjujeta.

Mehanično razpadanje

  • Material se odstranjuje s pobočij s hudourniškem odnašanjem izpod vznožja melišča in s samim vplivom deževnice in snežnice, ki odnašata s seboj droben material.
  • Temperaturno kolebanje povzroča tako temperaturno kot zmrzalno preperevanje, pri čemer je največkrat začetnik in pospeševalec prav zmrzal.
  • Veter, ki je eden izmed vzrokov za nastajane melišč, nima tako velikega vpliva kot temperatura. Veter sproža v globino s sten posamezne preperele delce. Prav tako povzroča premikanje delcev na samem melišču.
  • Na melišča vpiva tudi živi svet. Obiskovalci pospešujejo padanje kamenja s sten. S tekom po melišču premešajo gradivo ter tako vplivajo na njegovo sortiranost. Na ta način se ohranjajo v nižjih legah mnoga manjša melišča, ki bi se sicer fosilizirala. Divjad vpliva na melišče bolj ploskovno. Vpliv ni tako izrazit in opazen na prvi pogled.

Kemično preperevanje

Na karbonatni grušč vpliva kemično raztapljanje (korozija) in odplavljanje karbonatov.

Oblika melišč

V osnovi ločimo dva tipa melišč[2]:

  • Podstensko melišče v keterih se zbira v stenah odkrušeno in odpadlo kamenje. Debelejše kamenje se kotali dalje, tako da je grušč na spodnjem robu debelejši. Značilen je enak naklon površja, ki je blizu nasipnega naklona, ki nastaja na stožcu nesprijetega kamenja, ki se nasipava z vrha. Naklon je med 29º in 33º, odvisno od debeline in robatosti kamenja. V Sloveniji so tovrstna melišča značilna za najvišje predele Kamniških Alp, kjer so stene tako nizke, da v njih še niso nastali izraziti kamini. Pojavljajo se tudi pod stenami z največjimi relativnimi višinami, ko se vpliv kaminov zaradi velike površine, s katere pada kamenje, popolnoma izgubi.
  • Podžlebno melišče ima manjši naklon in je bolj raznolik. V žlebovih in jarkih se nabira pozimi sneg plazov in grušč iz ostenja, ki se prikotali po žlebovih. Če je na melišču sneg mehak, obtiči grušč na vrhu. Po trdem snegu pa se razsuje daleč naokoli. Pomladi, ko se snežne padavine spremenijo v deževne, imajo v žlebu nastali hodourniki na vrhu melišča precejšno erozijsko moč. Vrezujejo korita v sneg in v gruščnato podlago.

Melišča pogosto prehajajo v hudourniške vršaje. Mejo pa lahko razmejimo glede na naklon, saj lahko pride gradivo v področje majhnega naklona le s pomočjo hudournikov in blatnih plazov, pa čeprav gre za direktno nadaljevanje melišča. Nahajajo se v nižjih legah, poglavitna razlika z ozirom na melišča pa je v tem, da je gruščnato gradivo sekundarno transportirano. Ustvarja jih pretežno vodni transport. Nastajajo med obdobji hudih nalivov ali po intenzivnem taljenju snega pri čemer se tvorijo značilni nasipi.

Živalstvo in rastlinstvo

Melišče blizu gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem

Živa melišča so praviloma brez izrazite vegetacije, ko pa le-ta prevlada nad gruščem in gradivo veže med seboj, lahko govorimo o fosilnih meliščih. Na višinah od 1800 do 2000 m zasledimo zeliščno vegetacijo. Rastje je slabo zakoreninjeno. V višinah nad 2000, izgine tudi tovrstno rastje, med gruščem pa se pojavljajo mahovi in lišaji, višje pa le še lišaji.

Na meliščih v višini 1500-2000m, kjer je izrazito preperevanje ter tvorba prsti, se pojavlja intenzivno zaraščanje.

Od večjih živali najdemo na meliščih gamse, kozoroge ...

Reference in viri

  1. 12. zborovanje slovenskih geografov, Kranj-Bled, 1981, str.147-154, Melišča v Kamniško-Savinjskih Alpah, Drago Kladnik
  2. Proteus, št. 53 (1990-1991), str. 299-303, Dvojno življenje melišč, Ivan Gams