Bifurkacija

Za druge pomene glej Bifurkacija (razločitev).

Bifurkacija (tudi viličenje ali raztočje reke, latinsko bifurcus - razvoden) je pojav praviloma v nižinskih, zamočvirjenih predelih rečnega toka. Reka se razcepi v dva toka, ki se ne združita več in tečeta v različni porečji. Razvodnica v takšnem območju poteka po nižini in ne po grebenih vzpetih delov terena, kot je običajno. To so značilnosti vodoravne bifurkacije, ki jo je potrebno razlikovati od navpične. Navpična bifurkacija je značilna za kraški podzemeljski svet.

Najbolj znano viličenje je v Južni Ameriki v porečju Orinoka, kjer reka Casiquiare deloma teče v Orinoko in tako v karibski bazen, ter v Rio Negro, ki je levi pritok Amazonke.

Na Balkanskem polotoku je lep primer vodoravnega viličenja pri kosovskem mestu Uroševac, kjer rečica Nerodimka teče proti severu v reko Sazlijo in naprej preko Sitnice v Ibar, ki je del črnomorskega povodja. Na drugi strani pa se odmaka proti jugu v Lepenac, ki je levi pritok Vardarja in z njim sodi v egejsko povodje.

Navpično viličenje je težko raziskati, ker se vode v podzemlju raztekajo v različnih časih v različne smeri, kar je povezano z različnim vodostajem. Potrebno je večkratno barvanje in opazovanje. Pri nas je zelo značilen pojav na Ribniškem polju, kjer se vode pod zemljo raztekajo proti Krki in proti Kolpi.

Glej tudi

• geomorfologija