Avarščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran: '''Avarščina''' (avar. МагIарул мацI), eden kavkaških jezikov, ki ga govorijo Avari predvsem na območju Dagestana in drugje v Rusiji...
 
m ktgr
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Avarščina''' (avar. МагIарул мацI), eden [[Kavkaški jeziki|kavkaških jezikov]], ki ga govorijo [[Avari]] predvsem na območju [[Dagestan]]a in drugje v [[Rusija|Rusiji]], tudi v [[Azerbajdžan]]u, [[Gruzija|Gruziji]] in [[Turčija|Turčiji]]. Spada med dagestansko podskupino severo-vzhodne skupine kavkaških jezikov.
'''Avarščina''' (avar. МагIарул мацI) je eden [[Kavkaški jeziki|kavkaških jezikov]], ki ga govorijo [[Avari]] predvsem na območju [[Dagestan]]a in drugje v [[Rusija|Rusiji]], tudi v [[Azerbajdžan]]u, [[Gruzija|Gruziji]] in [[Turčija|Turčiji]]. Spada med dagestansko podskupino severo-vzhodne skupine kavkaških jezikov.


Število uporabnikov avarščine se ocenjuje na med 550 in nad 650 tisoč. Poleg Avarov govorijo ga tudi pripadniki drugih narodov in etničnih skupin v Dagestanu v vlogi ''lingue france'', predvsem tistih skupin, ki niso razvile lastnih pismenih jezikov.
Število uporabnikov avarščine se ocenjuje na med 550 in nad 650 tisoč. Poleg Avarov govorijo ga tudi pripadniki drugih narodov in etničnih skupin v Dagestanu v vlogi ''lingue france'', predvsem tistih skupin, ki niso razvile lastnih pismenih jezikov.
Vrstica 8: Vrstica 8:


Poleg materinščine večina Avarov tekoče obvlada tudi ruščino, ki je uradni jezik na celotnem ozemlju Ruske federacije.
Poleg materinščine večina Avarov tekoče obvlada tudi ruščino, ki je uradni jezik na celotnem ozemlju Ruske federacije.

[[Kategorija:Jeziki]]


[[av:МагIарул мацI]]
[[av:МагIарул мацI]]

Redakcija: 20:22, 27. avgust 2008

Avarščina (avar. МагIарул мацI) je eden kavkaških jezikov, ki ga govorijo Avari predvsem na območju Dagestana in drugje v Rusiji, tudi v Azerbajdžanu, Gruziji in Turčiji. Spada med dagestansko podskupino severo-vzhodne skupine kavkaških jezikov.

Število uporabnikov avarščine se ocenjuje na med 550 in nad 650 tisoč. Poleg Avarov govorijo ga tudi pripadniki drugih narodov in etničnih skupin v Dagestanu v vlogi lingue france, predvsem tistih skupin, ki niso razvile lastnih pismenih jezikov.

Knjižni jezik je osnovan na tako imenovanem bolmacu (avar. болмац), nadnarečni normi, ki se je spontano izoblikovala med pripadniki različnih avarskih narečij za medskupinsko sporazumevanje. Prav v tej jezikovni različici je nastalo največ ustnega slovstva. Začetki pisane tradicije segajo v 15. stoletje, ko so verska besedila začeli zapisovati s pomočjo arabske abecede. Od 16. stoletja so začeli zapisovati tudi številna posvetna besedila, med drugim ljudske pesmi, pravljice, pripovedi. Zavzemanje za ustvaritev sodobne knjižne avarščine se je začelo konec 19. stoletja, vendar bolj pospešen razvoj zasledimo šele v 20. letih 20. stoletja. V tem času so avarski pisci uporabljali latinsko abecedo, šele leta 1938 je sovjetska oblast uradno uvedla cirilico.

Sodobna avarščina spada med najbolj razvite knjižne jezike Dagestana, kjer je poleg nje uradnih še pet jezikov. V njej objavljajo dnevnike, leposlovje in celo znanstvena dela (predvsem o avarski tematiki). V Dagestanu je poučevanje avarščine kot eden predmetov prisotno od osnovnih, preko srednjih vse do višjih šol. Pouk ostalih predmetov poteka praviloma v ruščini.

Poleg materinščine večina Avarov tekoče obvlada tudi ruščino, ki je uradni jezik na celotnem ozemlju Ruske federacije.