Oortov oblak: Razlika med redakcijama
m roboto: en:Oort cloud estas artikolo elstara |
m robot Dodajanje: mr:ऊर्टचा मेघ |
||
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
[[Kategorija:Planetologija]] |
[[Kategorija:Planetologija]] |
||
[[Kategorija:Jan Hendrik Oort]] |
[[Kategorija:Jan Hendrik Oort]] |
||
{{Link FA|en}} |
|||
[[ar:سحابة أورط]] |
[[ar:سحابة أورط]] |
||
| Vrstica 29: | Vrstica 31: | ||
[[de:Oortsche Wolke]] |
[[de:Oortsche Wolke]] |
||
[[el:Νέφος του Oort]] |
[[el:Νέφος του Oort]] |
||
[[en:Oort cloud]] |
[[en:Oort cloud]] |
||
[[eo:Oorta nubo]] |
[[eo:Oorta nubo]] |
||
[[es:Nube de Oort]] |
[[es:Nube de Oort]] |
||
| Vrstica 53: | Vrstica 55: | ||
[[lt:Orto kometoidų debesis]] |
[[lt:Orto kometoidų debesis]] |
||
[[map-bms:Awan Oort]] |
[[map-bms:Awan Oort]] |
||
[[mr:ऊर्टचा मेघ]] |
|||
[[ms:Awan Oort]] |
[[ms:Awan Oort]] |
||
[[nds:Oortsche Wulk]] |
[[nds:Oortsche Wulk]] |
||
Redakcija: 00:42, 3. avgust 2008
Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca). Do sedaj ga neposredno niso opazili, vendar so na podlagi opazovanj kometnih tirov ugotovili, da je po vsej verjetnosti izvor večine kometov, ki vstopajo v notranje predele Osončja. Nekateri kratkoperiodični kometi izvirajo tudi iz Kuiperjevega pasu.
Leta 1932 je Ernst Julius Öpik predlagal za izvor kometov krožeč oblak na robu Osončja. Jan Hendrik Oort je leta 1950 uporabil njegovo zamisel in s takšnim oblakom pojasnil navidezno nasprotje, da se kometi pri prehodu skozi notranje predele Osončja uničujejo in bi morali biti že vsi uničeni, če obstajajo že od nastanka Osončja. Po teoriji Oortov oblak vsebuje več milijonov stabilnih kometnih jeder, saj je na tej razdalji Sončevo sevanje šibko. Iz oblaka prihajajo novi kometi in zamenjujejo že uničene.
Oortov oblak je ostanek meglice, ki je razpadla in tvorila Sonce in planete pred približno petimi milijardami let, in je šibko vezana na Osončje. Verjamejo, da imajo druge zvezde lastne Oortove oblake. Zunanji deli oblakov dveh bližnjih zvezd se lahko včasih prekrivajo, kar povzroča, da se komet napoti v notranje predele zvezdine okolice.
