Tomo Zupan: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 9 zlogov ,  pred 13 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Po končani klasični gimnaziji je v [[Ljubljana|Ljubljani]] v letih [[1858]]–[[1862]] študiral [[teologija|bogoslovje]] in leta [[1863]] postal [[ordinarij|ordinarij]]. Na proslavi ob tisočletnici prihoda [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] na [[Velikomoravska|Velikomoravsko]] si je za življenjski cilj postavil službo narodu. V letih [[1862]]–[[1867]] je bil [[prefekt|prefekt]] v [[Alojzijevišče|Alojzijevišču]], kjer je med obiskovanjem ljubljanske klasične gimnazije bival tudi sam. V tem času je zasebno študiral [[stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]] in [[slovenščina|slovenščino]]. Leta [[1869]] je opravil zrelostni izpit iz slovenskega jezika pri [[Fran Miklošič|Franu Miklošiču]] na [[Dunaj|Dunaju]], leto prej pa enak izpit iz verouka v Ljubljani. Po približno tridesetletnem poučevanju obeh predmetov po različnih šolah v Ljubljani in Kranju je v letih [[1881]]–[[1893]] služboval kot vodja Alojzijevišča in se po razrešitvi iz tega mesta potegoval za službo [[knjižničar|bibliotekar]]ja v današnjem [[NUK]]-u. Po upokojitvi je bival na svojem gradu na [[Okroglo pri Kranju|Okroglem pri Kranju]] in vsestransko dejaven dočakal visoko starost. Svoj gradič na Okroglem je zapustil slepim, saj je v starosti tudi sam izgubil vid.
 
Prejel je mnogo priznanj in uglednih nazivov. Med drugim je postal [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častni meščan Ljubljane]], [[Seznam častnih meščanov Kranja|Kranja]] in [[Seznam častnih meščanov Naklega|Naklega]]. Leta [[1968]] sta bili na njegovo rojstno hišo v [[Smokuč|Smokuču]] in na gradu na Okroglem vzidani spominski plošči.
 
== Delo ==
Zupan je sestavil več daljših ali krajših biografij, predvsem bližnjih rojakov (med drugim za [[Matija Čop|Matijo Čopa]], [[Luka Knafelj|Luko Knaflja]]) in spominov na sogojence takratnega Alojzijevišča (med drugim za [[Fran Levstik|Frana Levstika]], [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]] in [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]]). Na lastne stroške je dal postaviti spominsko ploščo na rojstno hišo Matije Čopa. Poskrbel je za zapuščino [[Simon Jenko|Simona Jenka]] in zbiral vse, kar se mu je zdelo pomembno za slovensko kulturno zgodovino (vabila, osmrtnice ipd.). Imel je bogato knjižnico z nekaterimi takrat težko dostopnimi knjigami (npr. [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovo]] ''[[Biblija|Biblijo]]'', 5 izvodov [[Krst pri Savici|''Krsta'']], [[Poezije (France Prešeren)|Prešernove ''Poezije'']] ...). Evidentiral je še druge literarnozgodovinske dragocenosti (npr. [[Valentin Vodnik|Vodnikovo]] ''Pismenost in gramatiko za perve šole'' s Prešernovim podpisom). Njegovo obsežno in nepregledano knjižnično gradivo je na lastnikovo željo prišlo v NUK kot [[korpus separatum]].
 
Zupan je bil tudi literarni ustvarjalec. Poleg pesmi, ki jih je objavljal v različnih tiskih, se je v rokopisu ohranila njegova pripoved z naslovom ''Jesensko listovje'', ki jo avtor ''SBL'' ocenjuje kot šibko idejno vzporednico [[Ivan Tavčar|Tavčarjevi]] pripovedi ''Cvetje v jeseni''. Bil je tudi urednik, cerkveni govornik, jezikoslovec, pisec cerkvene zgodovine in zbiralec obredne opreme ter podatkov o slovenskih [[orgle|orglah]] in [[zvon|zvonovih]]ovih.
 
Omeniti velja tudi znamenito Zupanovo [[pridiga|pridigo]] ''[[Breznica, Žirovnica|Breznica]] na Gorenjskem in Brezničanje'' iz leta [[1912]], ki jo je predstavil ob odkritju spominske skulpture škofu [[Janez Zlatoust Pogačar|Janezu Zlatoustu Pogačarju]], rojenemu v [[Vrba, Žirovnica|Vrbi]]. V njej je naštel kar 120 Slovencev, ki so bili rojeni na območju sedanje brezniške župnije in s svojim delom prispevali k razvoju slovenske kulture in znanosti.
48

urejanj

Navigacijski meni