Tomo Zupan: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 43 zlogov ,  pred 13 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
== Življenjepis ==
Po končani klasični gimnaziji je v [[Ljubljana|Ljubljani]] v letih 1858–1862[[1858]]–[[1862]] študiral [[teologija|bogoslovje]] in leta [[1863]] postal [[ordinarij|ordinarij]]. Na proslavi ob tisočletnici prihoda [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] na [[Velikomoravska|Velikomoravsko]] si je za življenjski cilj postavil službo narodu. V letih 1862–1867[[1862]]–[[1867]] je bil [[prefekt|prefekt]] v [[Alojzijevišče|Alojzijevišču]], kjer je med obiskovanjem ljubljanske klasične gimnazije bival tudi sam. V tem času je zasebno študiral [[stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]] in [[slovenščina|slovenščino]]. Leta [[1869]] je opravil zrelostni izpit iz slovenskega jezika pri [[Fran Miklošič|Franu Miklošiču]] na [[Dunaj|Dunaju]], leto prej pa enak izpit iz verouka v Ljubljani. Po približno tridesetletnem poučevanju obeh predmetov po različnih šolah v Ljubljani in Kranju je v letih 1881–1893[[1881]]–[[1893]] služboval kot vodja Alojzijevišča in se po razrešitvi iz tega mesta potegoval za službo [[knjižničar|bibliotekar]]ja v današnjem [[NUK]]-u. Po upokojitvi je bival na svojem gradu na [[Okroglo pri Kranju|Okroglem pri Kranju]] in vsestransko dejaven dočakal visoko starost. Svoj gradič na Okroglem je zapustil slepim, saj je v starosti tudi sam izgubil vid..
 
Prejel je mnogo priznanj in uglednih nazivov. Med drugim je postal [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častni meščan Ljubljane]], [[Seznam častnih meščanov Kranja|Kranja]] in [[Seznam častnih meščanov Naklega|Naklega]]. Leta 1968 sta bili na njegovo rojstno hišo v [[Smokuč|Smokuču]] in na gradu na Okroglem vzidani spominski plošči.
== Delo ==
 
Zupan je bil Prešernov sorodnik, zato se je posvetil prešernoslovju. Zbiral je podatke o rodu [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] in njegovih znancih. Sestavil je pesnikov [[rodovnik]] po očetovi in materini strani. Podatke o življenju znanega gorenjskega [[Vrba|Vrbljana]] so mu posredovali informatorji, ki so bili s pesnikom v sorodu ali so ga osebno poznali. V ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem Zvonu]]'' je objavljal prispevke z naslovom Iz Prešernovega življenja. Veliko je sodeloval z njegovo sestro Lenko, s katero se je med letoma [[1878]] in [[1890]] načrtno pogovarjal, pripoved skoraj dobesedno zapisal in jo kasneje spreminjal z dopolnitvami in prepisi. V tisku je objavil le drobce tega besedila, saj je želel kasneje izdati tudi samostojno monografijo. Zaradi [[France Kidrič|Kidričevega]] dvoma o avtentičnosti navedb Prešernove sestre je njen tisk odlagal. Nazadnje je objavil le povzetek, ki ga je ponatisnil v knjigi ''Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje''. Podobno je objavil Lenkine opise nekaterih drugih [[Prešernovi sorodniki|Prešernovih sorodnikov]]. V domu na Okroglem je shranil najdene kose Prešernovega pohištva ter nekatere njegove predmete in dokumente. Prešernovo zapuščino danes hranijo v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju v Ljubljani]] in Prešernovem spominskem muzeju v [[Kranj|Kranju]]. Poleg Prešernove je Zupan odkril tudi del zapuščine Prešernovih sorodnikov, pojasnil nekatere dotlej neznane besede iz Prešernovega narečja in imena ter odkril nekaj [[Prešernovi rokopisi|Prešernovih rokopisov]] (Prešernovo pismo staršem iz leta 1824 in nekatere Prešernove pesmi).
 
Zupan je sestavil več daljših ali krajših biografij, predvsem bližnjih rojakov (med drugim za [[Matija Čop|Matijo Čopa]], [[Luka Knafelj|Luko Knaflja]]) in spominov na sogojence takratnega Alojzijevišča (med drugim za [[Fran Levstik|Frana Levstika]], [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]] in [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]]). Na lastne stroške je dal postaviti spominsko ploščo na rojstno hišo Matije Čopa. Poskrbel je za zapuščino [[Simon Jenko|Simona Jenka]] in zbiral vse, kar se mu je zdelo pomembno za slovensko kulturno zgodovino (vabila, osmrtnice ipd.). Imel je bogato knjižnico z nekaterimi takrat težko dostopnimi knjigami (npr. [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovo]] ''[[Biblija|Biblijo]]'', 5 izvodov [[Krst pri Savici|''Krsta'']], [[Poezije (France Prešeren)|Prešernove ''Poezije'']] ...). Evidentiral je še druge literarnozgodovinske dragocenosti (npr. [[Valentin Vodnik|Vodnikovo]] ''Pismenost in gramatiko za perve šole'' s Prešernovim podpisom). Njegovo obsežno in nepregledano knjižnično gradivo je na lastnikovo željo prišlo v NUK kot [[korpus separatum]].
Zupan je bil tudi literarni ustvarjalec. Poleg pesmi, ki jih je objavljal v različnih tiskih, se je v rokopisu ohranila njegova pripoved z naslovom ''Jesensko listovje'', ki jo avtor ''SBL'' ocenjuje kot šibko idejno vzporednico [[Ivan Tavčar|Tavčarjevi]] pripovedi ''Cvetje v jeseni''. Bil je tudi urednik, cerkveni govornik, jezikoslovec, pisec cerkvene zgodovine in zbiralec obredne opreme ter podatkov o slovenskih [[orgle|orglah]] in [[zvon]]ovih.
 
Omeniti velja tudi znamenito Zupanovo [[pridiga|pridigo]] ''[[Breznica, Žirovnica|Breznica]] na Gorenjskem in Brezničanje'' iz leta [[1912]], ki jo je predstavil ob odkritju spominske skulpture škofu [[Janez Zlatoust Pogačar|Janezu Zlatoustu Pogačarju]], rojenemu v [[Vrba, Žirovnica|Vrbi]]. V njej je naštel kar 120 Slovencev, ki so bili rojeni na območju sedanje brezniške župnije in s svojim delom prispevali k razvoju slovenske kulture in znanosti.
 
== Bibliografija ==
48

urejanj

Navigacijski meni