Izmišljeno vesolje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp
m +iw
Vrstica 18: Vrstica 18:
[[Kategorija:Fikcija]]
[[Kategorija:Fikcija]]



[[de:Fiktive Welt]]
[[en:Fictional universe]]
[[en:Fictional universe]]
[[es:Universo de ficción]]
[[fr:Monde imaginaire]]
[[it:Universo immaginario]]
[[no:Fiktivt univers]]
[[pt:Lugar fictício]]
[[ru:Вымышленная вселенная]]
[[zh:架空世界]]

Redakcija: 02:59, 11. julij 2008

Zemljevid izmišljenega sveta, v katerem se dogaja zgodba Čarovnik iz Oza in druge iz serije o Ozu pisatelja L. Franka Bauma

Izmišljeno vesolje ali izmišljeni svet je izmišljeno okolje, v katerem se dogaja zgodba leposlovnega dela in ima dosledno opisane lastnosti elementov, kot so geografija, zgodovina idr. Večina izmišljenih svetov v leposlovnih delih je podobnih našemu, posebej v fantazijskih ali znanstvenofantastičnih delih pa lahko vključujejo drugačne fizikalne zakone (npr. možnost potovanja hitreje od svetlobe), magijo, čudežna bitja in druge elemente.

Opis izmišljenega vesolja je lahko v enem samem delu, kot je Krasni novi svet v romanu Aldousa Huxleyja, zelo pogosto pa isto izmišljeno vesolje in dogodke v njem opisuje cela serija del. Med najbolj znanimi takimi vesolji je gotovo Srednji svet v romanih Silmarillion, Hobit in Gospodar prstanov angleškega pisatelja Tolkiena, ki je hkrati tudi eden najbolj razdelanih, saj je Tolkien natančno opisal njegovo geografijo, celotno njegovo zgodovino od nastanka dalje, vključno z množico ras, jezikov, ki jih govorijo, pisav, ki jih uporabljajo, in drugih elementov. Prav tako lahko samo izmišljeno vesolje obsega bodisi manjše območje (npr. otok), bodisi celino, planet, osončje, vesolje ali celo več vzporednih vesolij. Dobro razdelan svet bistveno prispeva k prepričljivosti zgodbe.

V novejšem času se dogaja, da več avtorjev ustvarja zgodbe, ki se dogajajo v istem izmišljenem vesolju. Znan tak primer je vesolje Vojne zvezd, ki ga je ustvaril George Lucas za serijo filmov, kasneje pa ga je uporabilo več drugih avtorjev za množico romanov, krajših zgodb in stripov[1]. Ti pogosto razvijejo povsem obrobne dogodke ali like iz izvirnika v lastno pripoved, saj se smatra, da osnovne zgodbe (t.i. kánona) ni dovoljeno spreminjati.

Viri

Glej tudi