Pripovedka: Razlika med redakcijama
{{slog}} |
dodan tekst |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Pripovedka''' je [[zgodba]], ki se je razvila iz [[bajka|bajke]] in pripoveduje o čudovitih dogodkih. V pripovedkah so [[Pogani|poganski]] [[Bog|bogovi]] dobivali vedno bolj [[človek|človeške]] poteze in sčasoma so jih popolnoma nadomestili domači [[junak]]i. |
|||
{{slog}} |
|||
Pripovedke so kratke zgodbe, ki prikazujejo na pol resničen svet, kraj in čas dogajanja sta znana, tudi osebe imajo večinoma krat resnično ozadje. Razlikuje zgodovinasko dogajanje z domišljiskim dogajanjem (na domišliski način razlaga zgodovinski dogodek.) |
|||
Pripovedke se delijo na več vrst: zgodovinske, junaške, razlagalne ter živalske in rastlinske. |
|||
== Zgodovinska pripovedka == |
|||
Zgodovinska pripovedka opisuje kakom resnično [[zgodovina|zgodovinsko]] [[človek|osebo]], ki pa je med [[ljudstvo]]m, ko je spomin nanjo že obledel, dobila prav čudežne poteze. ([[Kralj Matjaž]], [[Kraljevič Marko]].) |
|||
== Junaška pripovedka == |
|||
Junaška pripovedka govori o kakem povsem v ljudski domišljiji nastalem junaku. ([[Peter Klepec.]]) |
|||
== Razlagalna pripovedka == |
|||
Razlagalna ali aitiološka pripovedka ([[grščina|grško]] ''aitia'' - vzrok) skuša čudežno razložiti nenavaden pojav v [[narava|naravi]]., kot npr. nastanek jezera, zemeljski udor ipd. ali kako zgodovinsko dejstvo npr. ustanovitev [[samostan]]a, razrušitev [[grad]]u. |
|||
Nekatere razlagalne pripovedke so [[zgodovina|zgodovinsko]] utemeljene, druge ne. Skoraj vsak kraj ima svojoaitiološko pripovedko. (Pripovedka o Šmarni gori, Rabeljsko jezero.) |
|||
== Živalska in rastlinska pripovedka == |
|||
Ta zvrst pripovedke je neverjetno zabavno izmišljena zgodba o [[žival]]ih in [[rastline|rastlinah]]. Le te so personificirane, imajo človeške tako dobre kot slabe lastnosti in sicer vsaka svojo stalno značilnost: [[lev]] je kralj, [[lisica]] je zvita, |
|||
[[pes]] je zvest, [[vijolica]] je ponižna, [[lilija]] čista. |
|||
Živalske in rastlinske pripovedke nimajo poučnega namena, vseeno pa so s časom dobile kako zbadljivo ost in [[pisatelj]]i so so začeli pod živalsko in rastlinsko krinko bičati človeške napake. |
|||
== Vir == |
|||
* Besedna umetnost II. del, Literarna teorija, Dr. Trdina Silva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961 |
|||
== Zunanja povezava == |
|||
{{Wikislovar|pripovedka|Pripovedka}} |
|||
[[Kategorija:Književnost]] |
|||
[[Kategorija:Pripovedka]] |
|||
Redakcija: 10:37, 13. junij 2008
Pripovedka je zgodba, ki se je razvila iz bajke in pripoveduje o čudovitih dogodkih. V pripovedkah so poganski bogovi dobivali vedno bolj človeške poteze in sčasoma so jih popolnoma nadomestili domači junaki.
Pripovedke se delijo na več vrst: zgodovinske, junaške, razlagalne ter živalske in rastlinske.
Zgodovinska pripovedka
Zgodovinska pripovedka opisuje kakom resnično zgodovinsko osebo, ki pa je med ljudstvom, ko je spomin nanjo že obledel, dobila prav čudežne poteze. (Kralj Matjaž, Kraljevič Marko.)
Junaška pripovedka
Junaška pripovedka govori o kakem povsem v ljudski domišljiji nastalem junaku. (Peter Klepec.)
Razlagalna pripovedka
Razlagalna ali aitiološka pripovedka (grško aitia - vzrok) skuša čudežno razložiti nenavaden pojav v naravi., kot npr. nastanek jezera, zemeljski udor ipd. ali kako zgodovinsko dejstvo npr. ustanovitev samostana, razrušitev gradu. Nekatere razlagalne pripovedke so zgodovinsko utemeljene, druge ne. Skoraj vsak kraj ima svojoaitiološko pripovedko. (Pripovedka o Šmarni gori, Rabeljsko jezero.)
Živalska in rastlinska pripovedka
Ta zvrst pripovedke je neverjetno zabavno izmišljena zgodba o živalih in rastlinah. Le te so personificirane, imajo človeške tako dobre kot slabe lastnosti in sicer vsaka svojo stalno značilnost: lev je kralj, lisica je zvita, pes je zvest, vijolica je ponižna, lilija čista.
Živalske in rastlinske pripovedke nimajo poučnega namena, vseeno pa so s časom dobile kako zbadljivo ost in pisatelji so so začeli pod živalsko in rastlinsko krinko bičati človeške napake.
Vir
- Besedna umetnost II. del, Literarna teorija, Dr. Trdina Silva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961
Zunanja povezava
