Lovrenc Košir: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Grejo (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
lanski dolgovi
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Lovrenc Košir''', [[Slovenci|slovenski]] [[pošta|poštni]] [[reformator]], * [[29. julij]] [[1804]], [[Spodnja Luša]] v [[Selška dolina|Selški dolini]], [[Slovenija]] (takrat [[Ogrska]]), † [[7. avgust]] [[1879]], [[Dunaj]], [[Avstrija]].
'''Lovrenc Košir''', [[Slovenci|slovenski]] [[pošta|poštni]] [[reformator]], * [[29. julij]] [[1804]], [[Spodnja Luša]] v [[Selška dolina|Selški dolini]], † [[7. avgust]] [[1879]], [[Dunaj]].


==Mladost in službovanje==
Košir je neuradni izumitelj [[poštna znamka|poštne znamke]]. Idejo o poštni znamki je razvil v 30-ih letih [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z letnico [[1836]] je označenih 5 znamk njegove izdelave. Svojo idejo enostavne pisemske tarife je posredoval Visoki dvorni blagajni na [[Dunaj]]u, vendar je bila zavrnjena. Leta 1835 naj bi idejo posredoval v [[Anglija|Anglijo]], kjer so maja leta 1840 prodali prve znamke na svetu.
Lovrenc Košir je izhajal iz kmečke družine. Imel je tri starejše sestre in vsaj dva starejša brata. Končal je gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]] z najboljšim uspehom, leta [[1825]] je končal študij prirejen za višje uradnike in se leta 1828 zaposlil kot aspirant pri vojaškem preskrbovalnem uradu v Ljubljani. Kasneje se je zaposlil v državni službi kot finančni urednik v računskem poštnem oddelku na Dunaju, od koder je bil premeščen v Milano, Benetke in v Zagreb kje je kasneje tudi ostal. Lovrenc se je poročil 10. maja leta 1841 z Amalijo Pluschkmovo, s katero sta imela 3 otroke. Prav tako kot žena so tudi vsi trije otroci umrli pred njim. V Zagrebu je od leta 1851 služboval kot računski svetnik in kasneje je bil povišan v namestnika državnega knjigovodje. V državni službi je ostal več kot 40 let, dokler se leta 1872 ni upokojil, ker so ga leta [[1971]] obtožili uradnih nepravilnosti, katerih je bil kasneje tudi oproščen. Po upokojitvi se je leta [[1875]] vrnil nazaj na [[Dunaj]]. Bil je zelo razgledan, zanimalo ga je vse kar se je dogajalo v javnosti, prebiral je tuje in domače časopise, marljiv, inteligenten, znal je veliko jezikov poleg slovenščine tudi italijansko, nemško, latinsko, hrvaško, francosko in madžarsko. Leta [[1845]] je postal član [[zgodovinsko društvo za Kranjsko|zgodovinskega društva za Kranjsko]]. Ko naj bi bil že upokojen je sestavil hrvaško-madžarski slovar.

==Ideje o poštnih reformah==
Lovrenca Koširja je že med službovanjem v [[Milano|Milanu]] motilo zamudno plačevanje poštnine. Namen Koširjevega predloga za [[poštna reforma|poštno reformo]] je bil ta, da se izboljša nadzor obračunavanja dohodkov pisemske in vozne pošte. Leta [[1835]] je služboval pri dvornem poštnem knjigovodstvu na Dunaju in takrat je napisal predlog za reformo. V tem pismu je predlagal, da bi bile prvič v [[Avstrija|Avstriji]] uporabljene pisemske pošte znamke, ter da bi s tem lažje oz. hitreje obračunavali in vodili dohodke pisemske in vozne pošte. Uporabljali bi različne barve znamk in barva znamke bi bila določena glede na višino pristojbine. Leta 1836 je bil njegov predlog o poštni reformi zavrnjen. Predstavljal si je tudi, da bi znamke z različno nominalno vrednostjo tiskali v snopih podobnim zvezkom, znamke katere bi rabili bi nato izrezali in jih prilepili na pismo.

Leta 1836 je Košir v Ljubljani srečal trgovskega potnika iz Velike Britanije in mu predstavil svojo zamisel o reformi plačevanja poštnine. Nekateri menijo, da je ta trgovski potnik zamisel posredoval ustno ali pisno [[Rowland Hill|Rowlandu Hillu]], vendar pa se njegova reforma v veliki meri ne ujema s Koširjevo zamislijo, ker je Rowland uvedel le zamenjavo tedanjega obračunavanja ožigosanih pisemskih ovojnicah v gotovini. Ta predlog za reformo naj bi dobro vplival na Koširjevo nadaljnje življenje, vendar se je zgodilo ravno nasprotno. Predlog je bil sprejet z neodobravanjem in zaradi tega so ga premestili na slabše delovno mesto. Ponovno je dobil idejo o reformi pošte leta [[1848]] in svoje predloge poslal finančnemu ministrstvu. Šele leta 1850 so mu poslali nazaj zavrnilni odgovor. Ker mu z reformami ni uspelo je predlagal nekaj drugih zamisli kot je novi sistem obračunavanja davkov in tudi pri teh zamislih mu ni uspelo. Njegovo idejo o [[poštna znamka|poštnih znamkah]] je Avstrija uresničila leta [[1850]] in mu tudi leta [[1858]] priznala avtorstvo, ki mu ga poštni kongres v Bernu leta [[1874]] ni potrdil.

==Viri==
* Dragan Matić, "Izumitelj poštne znamke-Lovrenc Košir", v ''Slovenska kronika XIX stoletja'', Ljubljana, 2001, str. 204, 205
* Cerkvenik, Janez, Na robu 120- letnice smrti Lovrenca Koširja, 50 let Filatelističnega društva Lovro Košir , Škofja Loka, 1999
* Kobal, Franc, Lovrenc Košir, ob 150 letnici njegovega rojstva, Nova filatelija, Ljubljana 1954
* Bernardini, Ernst, Lovrenc Košir: Pobudnik poštne znamke, Filatelistična zveza Slovenije, 2004


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
*[http://freeweb.siol.net/sspmmeta/biografija.htm Članek o Lovrencu Koširju (link ne dela)]
*[http://freeweb.siol.net/sspmmeta/biografija.htm Članek o Lovrencu Koširju (link ne dela)]
*[http://www.kam.si/veliki_slovenci/lovrenc_kosir.html Lovrenc Košir]
*[http://www.kam.si/veliki_slovenci/lovrenc_kosir.html Lovrenc Košir]

{{bio-stub}}


[[Kategorija:Rojeni leta 1804|Košir, Lovrenc]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1804|Košir, Lovrenc]]

Redakcija: 12:45, 10. junij 2008

Lovrenc Košir, slovenski poštni reformator, * 29. julij 1804, Spodnja Luša v Selški dolini, † 7. avgust 1879, Dunaj.

Mladost in službovanje

Lovrenc Košir je izhajal iz kmečke družine. Imel je tri starejše sestre in vsaj dva starejša brata. Končal je gimnazijo v Ljubljani z najboljšim uspehom, leta 1825 je končal študij prirejen za višje uradnike in se leta 1828 zaposlil kot aspirant pri vojaškem preskrbovalnem uradu v Ljubljani. Kasneje se je zaposlil v državni službi kot finančni urednik v računskem poštnem oddelku na Dunaju, od koder je bil premeščen v Milano, Benetke in v Zagreb kje je kasneje tudi ostal. Lovrenc se je poročil 10. maja leta 1841 z Amalijo Pluschkmovo, s katero sta imela 3 otroke. Prav tako kot žena so tudi vsi trije otroci umrli pred njim. V Zagrebu je od leta 1851 služboval kot računski svetnik in kasneje je bil povišan v namestnika državnega knjigovodje. V državni službi je ostal več kot 40 let, dokler se leta 1872 ni upokojil, ker so ga leta 1971 obtožili uradnih nepravilnosti, katerih je bil kasneje tudi oproščen. Po upokojitvi se je leta 1875 vrnil nazaj na Dunaj. Bil je zelo razgledan, zanimalo ga je vse kar se je dogajalo v javnosti, prebiral je tuje in domače časopise, marljiv, inteligenten, znal je veliko jezikov poleg slovenščine tudi italijansko, nemško, latinsko, hrvaško, francosko in madžarsko. Leta 1845 je postal član zgodovinskega društva za Kranjsko. Ko naj bi bil že upokojen je sestavil hrvaško-madžarski slovar.

Ideje o poštnih reformah

Lovrenca Koširja je že med službovanjem v Milanu motilo zamudno plačevanje poštnine. Namen Koširjevega predloga za poštno reformo je bil ta, da se izboljša nadzor obračunavanja dohodkov pisemske in vozne pošte. Leta 1835 je služboval pri dvornem poštnem knjigovodstvu na Dunaju in takrat je napisal predlog za reformo. V tem pismu je predlagal, da bi bile prvič v Avstriji uporabljene pisemske pošte znamke, ter da bi s tem lažje oz. hitreje obračunavali in vodili dohodke pisemske in vozne pošte. Uporabljali bi različne barve znamk in barva znamke bi bila določena glede na višino pristojbine. Leta 1836 je bil njegov predlog o poštni reformi zavrnjen. Predstavljal si je tudi, da bi znamke z različno nominalno vrednostjo tiskali v snopih podobnim zvezkom, znamke katere bi rabili bi nato izrezali in jih prilepili na pismo.

Leta 1836 je Košir v Ljubljani srečal trgovskega potnika iz Velike Britanije in mu predstavil svojo zamisel o reformi plačevanja poštnine. Nekateri menijo, da je ta trgovski potnik zamisel posredoval ustno ali pisno Rowlandu Hillu, vendar pa se njegova reforma v veliki meri ne ujema s Koširjevo zamislijo, ker je Rowland uvedel le zamenjavo tedanjega obračunavanja ožigosanih pisemskih ovojnicah v gotovini. Ta predlog za reformo naj bi dobro vplival na Koširjevo nadaljnje življenje, vendar se je zgodilo ravno nasprotno. Predlog je bil sprejet z neodobravanjem in zaradi tega so ga premestili na slabše delovno mesto. Ponovno je dobil idejo o reformi pošte leta 1848 in svoje predloge poslal finančnemu ministrstvu. Šele leta 1850 so mu poslali nazaj zavrnilni odgovor. Ker mu z reformami ni uspelo je predlagal nekaj drugih zamisli kot je novi sistem obračunavanja davkov in tudi pri teh zamislih mu ni uspelo. Njegovo idejo o poštnih znamkah je Avstrija uresničila leta 1850 in mu tudi leta 1858 priznala avtorstvo, ki mu ga poštni kongres v Bernu leta 1874 ni potrdil.

Viri

  • Dragan Matić, "Izumitelj poštne znamke-Lovrenc Košir", v Slovenska kronika XIX stoletja, Ljubljana, 2001, str. 204, 205
  • Cerkvenik, Janez, Na robu 120- letnice smrti Lovrenca Koširja, 50 let Filatelističnega društva Lovro Košir , Škofja Loka, 1999
  • Kobal, Franc, Lovrenc Košir, ob 150 letnici njegovega rojstva, Nova filatelija, Ljubljana 1954
  • Bernardini, Ernst, Lovrenc Košir: Pobudnik poštne znamke, Filatelistična zveza Slovenije, 2004

Zunanje povezave