Mohsova trdotna lestvica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +p
TXiKiBoT (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: eu, gl, jv, mn Spreminjanje: es, sk
Vrstica 134: Vrstica 134:
[[ca:Duresa Mohs]]
[[ca:Duresa Mohs]]
[[cs:Mohsova stupnice tvrdosti]]
[[cs:Mohsova stupnice tvrdosti]]
[[de:Härte#Härteprüfung nach Mohs]]
[[de:Härte#H.C3.A4rtepr.C3.BCfung_nach_Mohs]]
[[en:Mohs scale of mineral hardness]]
[[en:Mohs scale of mineral hardness]]
[[eo:Mohs-skalo]]
[[eo:Mohs-skalo]]
[[es:Escala de Mohs]]
[[es:Escalas de dureza]]
[[et:Mohsi astmik]]
[[et:Mohsi astmik]]
[[eu:Mohs eskala]]
[[fr:Échelle de Mohs]]
[[fr:Échelle de Mohs]]
[[gl:Escala de Mohs]]
[[he:סולם מוס]]
[[he:סולם מוס]]
[[hr:Mohsova skala]]
[[hr:Mohsova skala]]
Vrstica 147: Vrstica 149:
[[it:Scala di Mohs]]
[[it:Scala di Mohs]]
[[ja:モース硬度]]
[[ja:モース硬度]]
[[jv:Skala Mohs]]
[[ko:모스 굳기계]]
[[ko:모스 굳기계]]
[[lt:Moso skalė]]
[[lt:Moso skalė]]
[[lv:Mosa skala]]
[[lv:Mosa skala]]
[[mn:Моссын шатлал]]
[[nds:Mohshard]]
[[nds:Mohshard]]
[[nl:Hardheidsschaal van Mohs]]
[[nl:Hardheidsschaal van Mohs]]
Vrstica 158: Vrstica 162:
[[ru:Шкала Мооса]]
[[ru:Шкала Мооса]]
[[sh:Tvrdoća po Mosovoj skali]]
[[sh:Tvrdoća po Mosovoj skali]]
[[sk:Tvrdosť nerastu]]
[[sk:Mohsova stupnica tvrdosti]]
[[sr:Тврдоћа по Мосовој скали]]
[[sr:Тврдоћа по Мосовој скали]]
[[sv:Mohs hårdhetsskala]]
[[sv:Mohs hårdhetsskala]]

Redakcija: 20:35, 29. maj 2008

Mohsovo trdòtno léstvico [mósovo ~ ~] je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi. Sestavil jo je s pomočjo vrste razpoložljivih mineralov, od katerih vsak poznejši razi prejšnjega. Lestvica ni niti linearna niti logaritmična, njene vrednosti pa so brezrazsežna števila. Na primer korund je dvakrat bolj trd kot topaz, diamant pa je skoraj štirikrat bolj trd kot korund.

Absolutna trdota mineralov se meri s sklerometrom. Ena od enot za trdoto v spodnji tabeli je trdota po Vickersu (HV). V preskusu trdote HV v površino preizkušane snovi vtisnemo diamantno konico v obliki piramide (s kotom 136°) s poljubno pritisno silo, ki zavzema vnaprej določene vrednosti (10, 25, 30, 50, 100, 200, 300, 500 in 1000 N). HV se izračunava iz pritisne sile in ploščine vtisnjenega plašča piramide.

Trdota Mineral Kemijska formula Absolutna trdota* Realna trdota Učinek*
1 lojevec Mg3Si4O10(OH)2 1 0,03 noht ga zareže
2 sadra CaSO4·2H2O 3 1,24 noht ga razi
3 kalcit CaCO3 9 4,50 bakreni kovanec ga razi
4 fluorit CaF2 21 5,00 žepni nož ga lahko razi
5 apatit Ca5(PO4)3(OH-,Cl-,F-) 48 6,50 žepni nož ga še razi
6 ortoklaz KAlSi3O8 72 37 jeklena konica ga razi
7 kremen SiO2 100 120 razi steklo
8 topaz Al2SiO4(OH-,F-)2 200 175 reže steklo
9 korund Al2O3 400 1000 reže steklo
10 diamant C 1600 140.000 reže steklo
  • Absolutna trdota nam pove, kolikokrat je mineral bolj trd od drugega (Diamant je 4 krat bolj trd od korunda in 1600 krat bolj trd od lojevca).
  • Učinki v tabeli so predstavljeni za pomoč pri določanju trdote s preprostejšimi predmeti v primeru, da nimamo pri roki vseh mineralov lestvice.


Z mnemotehnično metodo si študentje geologije za učenje tabele na pamet pomagajo s stavkom: »The Girls Can Flirt And Other Queer Things Can Do« (»Deklice lahko flirtajo in druge nenavadne stvari lahko počno«), kjer začetne črke besed označujejo začetne črke angleških imen [1] mineralov. V slovenščini pa bi skovali nekaj takega »le sanjaj kakor fakinka ampak odslej kuhaj tu kar doma«.

Tabelo so dopolnili z dodatnimi snovmi med nivoji.

Trdota Mineral
1 tekočina
2 sadra
3 kalcit
4 fluorit
5 apatit
6 ortoklaz
7 čisto kremenovo steklo
8 kremen
9 topaz
10 granat
11 staljen cirkonijev oksid
12 staljen aluminijev oksid
13 karborund
14 borov karbid
15 diamant

Glej tudi

Zunanje povezave