Zven: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Zvèn''' je [[zvok|zvočni]] pojav, ki nastane ob pravilnem in [[periodično nihanje|periodičnem]] [[nihanje|nihanju]] prožne [[snov]]i – [[struna|strune]], [[koža|kože]] ali [[opna|opne]], [[les]]ene ali [[kovina|kovinske]] plošče ali [[zrak|zračnega]] stebra. Z nihanjem ne oblikuje [[sinus]]ne [[matematična krivulja|krivulje]], zato ne nastane [[ton]], ampak obarvani tok – zven. Barva zvoka je tisto, zaradi česar ločimo enako visok zvok pri [[violina|violini]] od tistega pri [[flavta|flavti]]. Je osnovno [[glasba|glasbeno]] sredstvo. Barvo zvoka določa delež višjeharmonskih [[frekvenca|frekvenc]], ki jih lahko zaslišimo hkrati z danim [[ton]]om. Te frekvence imenujemo tudi [[alikvotni toni]]. Po vrsti razvrščene frekvence spominjajo na [[logaritem]]sko funkcijo, prvih 6 frekvenc pa tvori [[interval (glasba)|interval]]no razmerje [[dur]]ovega [[akord]]a (c-e-g). |
'''Zvèn''' je [[zvok|zvočni]] pojav, ki nastane ob pravilnem in [[periodično nihanje|periodičnem]] [[nihanje|nihanju]] prožne [[snov]]i – [[struna|strune]], [[koža|kože]] ali [[opna|opne]], [[les]]ene ali [[kovina|kovinske]] plošče ali [[zrak|zračnega]] stebra. Z nihanjem ne oblikuje [[sinus]]ne [[matematična krivulja|krivulje]], zato ne nastane [[ton]], ampak obarvani tok – zven. Barva zvoka je tisto, zaradi česar ločimo enako visok zvok pri [[violina|violini]] od tistega pri [[flavta|flavti]]. Je osnovno [[glasba|glasbeno]] sredstvo. Barvo zvoka določa delež višjeharmonskih [[frekvenca|frekvenc]], ki jih lahko zaslišimo hkrati z danim [[ton]]om. Te frekvence imenujemo tudi [[alikvotni toni]]. Po vrsti razvrščene frekvence spominjajo na [[logaritem]]sko funkcijo, prvih 6 frekvenc pa tvori [[interval (glasba)|interval]]no razmerje [[dur]]ovega [[akord]]a (v spodnjem primeru: c-e-g). |
||
Redakcija: 13:09, 27. junij 2005
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra. Z nihanjem ne oblikuje sinusne krivulje, zato ne nastane ton, ampak obarvani tok – zven. Barva zvoka je tisto, zaradi česar ločimo enako visok zvok pri violini od tistega pri flavti. Je osnovno glasbeno sredstvo. Barvo zvoka določa delež višjeharmonskih frekvenc, ki jih lahko zaslišimo hkrati z danim tonom. Te frekvence imenujemo tudi alikvotni toni. Po vrsti razvrščene frekvence spominjajo na logaritemsko funkcijo, prvih 6 frekvenc pa tvori intervalno razmerje durovega akorda (v spodnjem primeru: c-e-g).
Spekter zvena je črtast z več sinusnimi sestavinami, katerih frekvence so celoštevilčni večkratniki frekvence osnovnega tona.