Kemična vez: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +ktgr
JAnDbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: fa, ko, lt, uk Spreminjanje: pt
Vrstica 27: Vrstica 27:
[[es:Enlace químico]]
[[es:Enlace químico]]
[[et:Keemiline side]]
[[et:Keemiline side]]
[[fa:پیوند شیمیایی]]
[[fi:Kemiallinen sidos]]
[[fi:Kemiallinen sidos]]
[[fr:Liaison chimique]]
[[fr:Liaison chimique]]
Vrstica 35: Vrstica 36:
[[it:Legame chimico]]
[[it:Legame chimico]]
[[ja:化学結合]]
[[ja:化学結合]]
[[ko:화학 결합]]
[[la:Vinculum chemicum]]
[[la:Vinculum chemicum]]
[[lt:Cheminis ryšys]]
[[lv:Ķīmiskā saite]]
[[lv:Ķīmiskā saite]]
[[mk:Хемиска врска]]
[[mk:Хемиска врска]]
Vrstica 43: Vrstica 46:
[[no:Kjemiske bindinger]]
[[no:Kjemiske bindinger]]
[[pl:Wiązanie chemiczne]]
[[pl:Wiązanie chemiczne]]
[[pt:Energia química]]
[[pt:Ligação química]]
[[ro:Legătură chimică]]
[[ro:Legătură chimică]]
[[ru:Химическая связь]]
[[ru:Химическая связь]]
Vrstica 56: Vrstica 59:
[[tl:Kawing kimikal]]
[[tl:Kawing kimikal]]
[[tr:Kimyasal bağlar]]
[[tr:Kimyasal bağlar]]
[[uk:Хімічний зв'язок]]
[[vi:Liên kết hóa học]]
[[vi:Liên kết hóa học]]
[[zh:化学键]]
[[zh:化学键]]

Redakcija: 10:45, 13. maj 2008

Kemijska vez ali vez je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal. Pri številnih preprostih primerih lahko sestavo in zgradbo molekul določimo s teorijo valenčne vezi in poznavanjem oksidacijskega števila. Preproste ionske strukture lahko napovemo tudi z znanjem klasične elektrodinamike. Pri določevanju zgradbe bolj zapletenih spojin, denimo kovinskih kompleksov, pa teorija valenčne vezi odpove in moramo uporabiti postopke kvantne mehanike.

Prostorske značilnosti ter tudi energijski razpon različnih kemijskih vezi se sicer delno prekrivajo, navadno pa razlikujemo med naslednjimi vrstami kemijskih vezi:

Nekateri med kemijske vezi uvrščajo tudi molekulsko ali van der Waalsovo vez, medmolekulsko silo, ki povezuje molekule (npr. H2, O2, N2) v molekulski kristal. Enake vezi nastopajo tudi pri kristalih žlahtnih plinov

Skupno vsem kemijskim vezem je, da nastanejo zaradi energijsko ugodne interakcije med elektroni sosednjih atomov. Kemijske vezi razlikujemo glede na to, v kolikšni meri je verjetnostna gostota elektronov lokalizirana ali delokalizirana med atomi v snovi.