Aditiv: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:33, 8. maj 2008

Aditiv je kemični dodatek živilu, ki se uporablja z namenom konzerviranja, zgoščevanja ali razredčevanja, obarvanja ali »dodajanja« arom le-temu. Aditivi so v današnji živilski industriji nepogrešljivi. Na vsaki embalaži živila morajo biti navedeni vsi, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji živila. Oznake aditivov so največkrat navedene kot "E***" (E + trimestno število). O vplivu aditivov na človekovo zdravje je malo znanega. Nekatere raziskave so pokazale, da so posamezni aditivi zdravju zelo nevarni in škodljivi.

Označevanje

Vsak aditiv je popisan s številko. V Evropi se je oblikoval sistem števil E za vse dovoljene aditive. Sistem Codex Alimentarius vsebuje mednarodne identifikacije vseh aditivov, ne glede na dovoljenja za uporabo.

Kategorije

Aditive za živila lahko razdelimo v naslednje skupine:

kisline: Kisline so dodane zaradi ostrega okusa, pa tudi kot antioksidanti in sredstva za konserviranje. Navadno se uporabljajo: kis, citronska kislina, tartarska kislina, jabolčna kislina, fumarska kislina, mlečna kislina.
sredstva za uravnavanje kislosti: Sredstva za uravnavanje kislosti spreminjajo in uravnavajo kislost oziroma bazičnost živil.
sredstva za ohranjanje sipkosti: Sredstva za ohranjanje sipkosti preprečujejo sprijemanje in skepljanje praškov.
sredstva proti penjenju: Sredstva proti penjenju zmanjšujejo oziroma preprečujejo penjenje živil.
antioksidanti: Antioksidanti se uporabljajo kot sredstva za konserviranje, saj preprečujejo oksidacijo živil.
sredstva za vzhajanje: Sredstva za vzhajanje vplivajo na povečanje prostornine živil, pri tem pa se ohrani hranljiva vrednost.
barvila: Barvila so dodana živilom zaradi privlačnejšega videza.
emulgatorji: Emulgatorji omogočajo, da voda in olja ostanejo homogenizirana (primer: mleko) in v emulziji (primer: majoneza, sladoled).
ojačevalci okusa: Ojačevalci okusa poudarijo obstoječe okuse živil.
sredstva za ohranjanje vlage: Sredstva za ohranjanje vlage preprečujejo izsušitev živil.
konservanti: Konservanti preprečujejo, da bi se živilo pokvarilo zaradi plesni, bakterij in drugih mikroorganizmov.
stabilizatorji: Stabilizatorji, sredstva za zgoščevanje in želirna sredstva dajejo živilom trdnejšo strukturo.
sladila: Sladila dajejo živilom zaradi okusa. Sladila nadomestijo sladkor zaradi nizke kalorične vrednosti.

Glej tudi

Števila E

Zunanje povezave

Evropski portal za varnost hrane in zaščito potrošnika (angleško)

@@ Vrstica 56: / Vrstica 56: @@
 [[uk:Харчові добавки]]
 [[zh:食品添加剂]]
-Dodatki v hrani - aditivi
-Ste kdaj prebrali na kakšnem proizvodu kaj vse vsebuje? Ste se vprašali, kaj pomeni dodana  Na-askorbat ali citronska kislina. Ali vas je zbegala oznaka  E 300 ali podobno? Pa poglejmo, za kaj gre.  To so dodatki hrani ali aditivi. To so snovi, ki jih živilska industrija dodaja živilom zaradi lažje priprave, izboljšanja njihove lastnosti in očuvanja svežine, barve, okusa, videza, stabilnosti… Odkod jih dobivamo? Dodatke hrani dobivamo iz naravnih in umetnih virov.  V večini držav je dopuščena uporaba tistih aditivov, za katere je dokazano da  ne škodujejo zdravju  če so dodani v minimalnih količinah. Obvezno morajo biti označeni na deklaraciji. Označeni so lahko s kemičnim imenom, in sicer s številko in črko E.
-Nekaj besed o posameznih skupinah aditivov.  Barvila  (E 100-180)  so dodana zaradi izboljšanja senzoričnih lastnosti živila. Običajno gre za naravna barvila, pridobljena iz rdeče pese, bezga, ribeza, korenja… Tako je dodano barvilo rdeče pese E 162 sladoledu, sladicam ali marmeladi. Konzervansi  (E 200-297) preprečujejo na primer razvoj kvasovk, stabilizirajo rdeče mesno barvilo –mioglobin ali  izboljšajo vezanje vode v svežih mesnih izdelkih. V to skupino spada tudi kis.  Antioksidansi (E 300 –321) preprečujejo porjavenje živila in žarkost maščob. Tako se kot antioksidant dodaja askorbinska kislina ali vitamin C.  Emulgatorji (E 322-495) preprečujejo ločevanje vodnega dela živila od maščobnega ter tako vplivajo na stabilnost živila. Čokoladi in majonezi je dodan lecitin, marmeladi, pudingu in sladoledu pektin itd. Med aditive spadajo tudi sladila in alkoholni sladkorji (E 420-422 in E 927-967). Dodani so predvsem zaradi izboljšanja okusa. Saharin najdemo v tujih brezalkoholnih pijačah, sorbitol pa v marmeladi. Ostali dodatki (do E 1450) so snovi, s katerimi živilska industrija želi vplivati na izrazitejši okus in videz živila. Tako na primer kalijev klorid E 508  kod nadomestek za sol. Za  lepši videz površine proizvoda uporablja živilska industrija čebelji vosek E 901. Ali so dodatki lahko škodljivi za zdravje? Dodatki, ki se uporabljajo v živilski industriji se dodajajo živilom v minimalnih količinah, zato praviloma niso škodljivi, če ne pretiravamo s količino in pogostnostjo uživanja industrijskih izdelkov. Industrijske izdelke vedno kombinirajmo s svežimi živili.
-Torej zmernost in različnost sta  najboljše in najbolj varno jamstvo za naše dobro zdravje.  Ko nakupujemo,  vedno preberimo kaj vse proizvod vsebuje. S to dobro navado začnimo že danes.