Antigona

Antigona je v grški mitologiji herojinja in princesa. Bila je hči Ojdipa in Jokaste. Klasično različico njene sage opisuje istoimenska Sofoklejeva drama, ki je bila verjetno prvič izvedena leta 442 pr. n. št. Obstajajo tudi drugi viri, ki delno odstopajo od tega opisa.

Tragedija temelji na mitu o Tebanski kraljevi družini.

Antigona je s sestro Ismeno spremljala slepega očeta Ojdipa v pregnanstvo. Zatočišče je našla v Kolonu blizu Aten. Ko jo je stric Kreon hotel ugrabiti, jo je rešil Tezej. Po Ojdipovi smrti se je vrnila v Tebe, da bi preprečila prerokovan dvoboj bratov. Po Ojdipovem odhodu sta si oblast v Tebah delila njegova sinova Polinejk in Eteokles. Ko je brat pregnal Polinejka, je ta zbral vojake in začel oblegati Tebe. V spopadu sta se brata medsebojno ubila. Tu se začne delo Sofokleja.

Vsebina

Antigonin stric Kreon, novi tebanski kralj, je prepovedal pokopati Polinejkovo truplo. Toda Antigona je bolj od te prepovedi spoštovala verske in moralne vrednote in na skrivaj pokopala bratovo truplo. Ko so jo stražarji pri tem opazili, je brez pomisleka priznala dejanje. Kralj jo je ukazal živo zazidati v votlino, kljub temu, da je bila zaročenka njegovega sina Hajmona. Ko je kralju videc Tejrezij prerokoval smrt njegovega sina, je kralj skušal posredovati, toda bilo je prepozno: Antigona, Hajmon in Kreonova žena Evridika so naredili samomor.

Znana dela o Antigoni

• Sofokles, drama, 442 pr.n. št
• Anouilh, drama, 1942
• Carl Orff, opera, 1949
• Dominik Smole, drama