Academia operosorum Labacensium: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 10:35, 19. junij 2005

Academia operosorum Labacensium (Akademija delovnih Ljubljančanov) je bila prva ljubljanska znanstvena akademija, ustanovljena leta 1693, v letu Valvasorjeve smrti.

Po Evropi se je od 16. stoletja dalje širilo znanstveno in umetniško delovanje po vzoru italijanskih Akademij. Takšno delovanje se je pojavilo tudi v Ljubljani, pobudnika zanj pa sta bila zdravnika Marko Grbec in Gregor Dolničar (imenovan tudi Spredvidevni ali Providus), Slovenca, ki sta bila tudi aktivna člana Akademije v Vratislavi (današnji Nürnberg). Academia operosorum (slovensko: Družba delavnih mož) je začela delovati leta 1693 v Ljubljani. Ob ustanovitvi je v njej delovalo 23 članov in sicer; 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravniki. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701. Prvotni namen te ustanove je bil vaja in napredek v književnosti. Njeni člani so raziskovali vsak svojo stroko. Član Janez Štefan Florijančič je leta 1698 ustanovil Pravniško društvo. Academia je prenehala delovati leta 1725, po smrti Janeza Gregorja Dolničarja, ki je bil najbolj aktiven član te ustanove. Nekateri možje so jo poskušali znova oživeti v letu 1781, vendar niso bili uspešni zaradi svojih neenakih nazorov in pričakovanj. Kljub temu pa sta vendarle zaživeli dve društvi: Društvo risarjev - Academia Ineulutorum in Društvo glasbenikov - Academia Philharmonicorum (ustanovljena leta 1701). Operosi so močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in v celotnem slovenskem kulturnem prostoru.

Ustanovni člani akademije:

Janez Krstnik Prešeren (1656-1704), predsednik
Franc Erazem Hohenwart, odvetnik
Janez Jurij Hočevar, odvetnik
Francisek Krištof Bogataj, odvetnik
Jurij Gladič, odvetnik
Janez Stefan Florijančič, odvetnik
Janez Gregor Dolničar, zgodovinar
Marko Grbec, zdravnik
Janez Krstnik Brložnik, zdravnik
Janez Andrej Coppini, zdravnik
...

Redakcija: 10:27, 19. junij 2005 uredi Žiga (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 34.458 urejanj Brez povzetka urejanja		Redakcija: 10:35, 19. junij 2005 uredi razveljavi Žiga (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 34.458 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Academia operosorum Labacensium''' (''[[Akademija]] delovnih [[Ljubljančani\|Ljubljančanov]]'') je bila prva [[Ljubljana\|ljubljanska]] [[znanost\|znanstvena]] akademija, ustanovljena leta [[1693]], v letu [[Janez Vajkard Valvasor\|Valvasorjeve]] smrti.		'''Academia operosorum Labacensium''' (''[[Akademija]] delovnih [[Ljubljančani\|Ljubljančanov]]'') je bila prva [[Ljubljana\|ljubljanska]] [[znanost\|znanstvena]] akademija, ustanovljena leta [[1693]], v letu [[Janez Vajkard Valvasor\|Valvasorjeve]] smrti.

	Po [[Evropa\|Evropi]] se je od [[16. stoletje\|16. stoletja]] dalje širilo znanstveno in umetniško delovanje po vzoru [[Italija\|italijanskih]] [[Akademija\|Akademij]]. Takšno delovanje se je pojavilo tudi v [[Ljubljana\|Ljubljani]], pobudnika zanj pa sta bila [[zdravnik]]a [[Marko Grbec]] in [[Gregor Dolničar]] (imenovan tudi ''Spredvidevni'' ali ''Providus''), [[Slovenci\|Slovenca]], ki sta bila tudi aktivna člana [[Akademija\|Akademije]] v [[Vratislava\|Vratislavi]] (današnji [[Nürnberg]]). '''Academia operosorum''' ([[slovenščina\|slovensko]]: ''Družba delavnih mož'') je začela delovati [[leto\|leta]] [[1693]] v [[Ljubljana\|Ljubljani]]. Ob ustanovitvi je v njej delovalo 23 [[član\|članov]] in sicer; 13 [[pravnik\|juristov]], 6 [[teolog\|teologov]] in 4 [[medicina\|zdravniki]]. Prvi občni zbor je imela šele leta [[1701]]. Prvotni namen te ustanove je bil [[vaja]] in [[napredek]] v [[književnost\|književnosti]]. Njeni člani so [[raziskava\|raziskovali]] vsak svojo [[stroka\|stroko]]. Član [[Janez Štefan Florijančič]] je leta [[1698]] ustanovil ''Pravniško društvo''. ''Academia'' je prenehala delovati leta [[1725]], po smrti [[Janez Gregor Dolnicar\|Janeza Gregorja Dolničarja]], ki je bil najbolj aktiven član te ustanove. Nekateri možje so jo poskušali znova oživeti v letu [[1781]], vendar niso bili uspešni zaradi svojih neenakih nazorov in pričakovanj. Kljub temu pa sta vendarle zaživeli dve [[društvo\|društvi]]: ''Društvo [[risar\|risarjev]]'' - [[Academia Ineulutorum]] in ''Društvo [[glasbenik\|glasbenikov]]'' - [[Academia Philharmonicorum]] (ustanovljena leta [[~~1703~~]]). [[Operos\|Operosi]] so močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in v celotnem [[Slovenija\|slovenskem]] [[kultura\|kulturnem]] prostoru.		Po [[Evropa\|Evropi]] se je od [[16. stoletje\|16. stoletja]] dalje širilo znanstveno in umetniško delovanje po vzoru [[Italija\|italijanskih]] [[Akademija\|Akademij]]. Takšno delovanje se je pojavilo tudi v [[Ljubljana\|Ljubljani]], pobudnika zanj pa sta bila [[zdravnik]]a [[Marko Grbec]] in [[Gregor Dolničar]] (imenovan tudi ''Spredvidevni'' ali ''Providus''), [[Slovenci\|Slovenca]], ki sta bila tudi aktivna člana [[Akademija\|Akademije]] v [[Vratislava\|Vratislavi]] (današnji [[Nürnberg]]). '''Academia operosorum''' ([[slovenščina\|slovensko]]: ''Družba delavnih mož'') je začela delovati [[leto\|leta]] [[1693]] v [[Ljubljana\|Ljubljani]]. Ob ustanovitvi je v njej delovalo 23 [[član\|članov]] in sicer; 13 [[pravnik\|juristov]], 6 [[teolog\|teologov]] in 4 [[medicina\|zdravniki]]. Prvi občni zbor je imela šele leta [[1701]]. Prvotni namen te ustanove je bil [[vaja]] in [[napredek]] v [[književnost\|književnosti]]. Njeni člani so [[raziskava\|raziskovali]] vsak svojo [[stroka\|stroko]]. Član [[Janez Štefan Florijančič]] je leta [[1698]] ustanovil ''Pravniško društvo''. ''Academia'' je prenehala delovati leta [[1725]], po smrti [[Janez Gregor Dolnicar\|Janeza Gregorja Dolničarja]], ki je bil najbolj aktiven član te ustanove. Nekateri možje so jo poskušali znova oživeti v letu [[1781]], vendar niso bili uspešni zaradi svojih neenakih nazorov in pričakovanj. Kljub temu pa sta vendarle zaživeli dve [[društvo\|društvi]]: ''Društvo [[risar\|risarjev]]'' - [[Academia Ineulutorum]] in ''Društvo [[glasbenik\|glasbenikov]]'' - [[Academia Philharmonicorum]] (ustanovljena leta [[1701]]). [[Operos\|Operosi]] so močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in v celotnem [[Slovenija\|slovenskem]] [[kultura\|kulturnem]] prostoru.