Podbrdo: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 25: | Vrstica 25: | ||
Od leta [[1918]] do leta [[1943]] je bilo Podbrdo [[Italija|italijansko]], kot obmejni kraj z množično [[vojaštvo|vojaštva]] in [[policija|policije]] je bilo pod pritiskom poitalijančevanja. Prebivalstvo je sodelovalo v različnih oblikah [[odpor]]a. Kot v večini naselij tirolske kolonizacije so tudi tu razširjena predvsem [[nemščina|nemška]] [[ledinska imena]], prebivalstvo se je poslovenilo v [[18. stoletje|18. stoletju]]. |
Od leta [[1918]] do leta [[1943]] je bilo Podbrdo [[Italija|italijansko]], kot obmejni kraj z množično [[vojaštvo|vojaštva]] in [[policija|policije]] je bilo pod pritiskom poitalijančevanja. Prebivalstvo je sodelovalo v različnih oblikah [[odpor]]a. Kot v večini naselij tirolske kolonizacije so tudi tu razširjena predvsem [[nemščina|nemška]] [[ledinska imena]], prebivalstvo se je poslovenilo v [[18. stoletje|18. stoletju]]. |
||
Sedanjo podobo je Podbrdo dobilo z zgraditvijo tovarne |
Sedanjo podobo je Podbrdo dobilo z zgraditvijo tovarne Bača po 2. svetovni vojni, v kateri je bila zaposlena večina [[Media:Zgled.ogg]]prebivalstva. Zaprtje tovarne leta [[2002]] je kraj hudo prizadelo. Večina ljudi se danes vozi na delo v [[Bohinjska Bistrica|Bohinjsko Bistrico]], na [[Jesenice]], v [[Tolmin]] ali v oddaljeno [[Cerkno]]. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
Redakcija: 12:54, 3. marec 2008
Podbrdo | |
---|---|
46°12′36″N 13°58′23″E / 46.21000°N 13.97306°EKoordinati: 46°12′36″N 13°58′23″E / 46.21000°N 13.97306°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Goriška regija |
Tradicionalna pokrajina | Primorska |
Občina | Tolmin |
Nadm. višina | 550 m m |
Prebivalstvo | |
• Skupno | 752 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 5243 Podbrdo |
Zemljevidi |
Podbrdo je naselje v občini Tolmin. Leži v ozkem dnu zgornje Baške grape ob železniški progi Jesenice - Nova Gorica in cesti od Bohinjske Bistrice oziroma Železnikov prek Petrovega Brda proti Mostu na Soči. Ima nekaj manj kot 800 prebivalcev.
Leži ob sotočju Batave ter Mačjega in Mlečnega (nepravilen prevod iz »Milpoh«) potoka z Bačo, pod Petrovim Brdom, nekdaj zelo pomembnim prelazom med Posočjem in Posavjem.
V Podbrdu je bila pomembna Tovarna volnenih izdelkov Bača, v kraju pa je še osnovna šola, gostilna in trgovina. Je izhodišče za oglede naravne dediščine v širši okolici kraja: korita in slapovi Mačjega potoka (Kocenpoh, Ruscev slap na Batavi (Jerempoh), geomorfološki pojavi ter rastišča endemičnih, redkih in zavarovanih rastlin na Črni prsti (1844 m) in Poreznu (1630 m).
Med kulturnozgodovinskimi spomeniki je najpomembnejša baročna župnijska cerkev svetega Nikolaja, več hiš iz 19. stoletja, spomeniki ponesrečencem pri gradnji bohinjskega predora in pomniki druge svetovne vojne.
Zgodovina
Naselje je nastalo v 16. stoletju na območju tirolske kolonizacije (rihtarija Nemški Rut) v 13. stoletju kot zaselek Bače, omenjene v urbarju iz leta 1377 pod imenom Binchinuel. Cerkev svetega Nikolaja se omenja 1588, od 1848 je sedež župnije. Od leta 1767 sta bila tu mitnica in urad za pobiranje vinskega daca (davek). Cestna povezava s Tolminom obstaja od začetka graditve bohinjskega predora, prej je skozi Podbrdo vodila le tovorniška pot po dolini Bače in čez Vrh Bače (1281 m) v Bohinj; tako imenovana bohinjska proga je bila zgrajena 1906.
Od leta 1918 do leta 1943 je bilo Podbrdo italijansko, kot obmejni kraj z množično vojaštva in policije je bilo pod pritiskom poitalijančevanja. Prebivalstvo je sodelovalo v različnih oblikah odpora. Kot v večini naselij tirolske kolonizacije so tudi tu razširjena predvsem nemška ledinska imena, prebivalstvo se je poslovenilo v 18. stoletju.
Sedanjo podobo je Podbrdo dobilo z zgraditvijo tovarne Bača po 2. svetovni vojni, v kateri je bila zaposlena večina Media:Zgled.oggprebivalstva. Zaprtje tovarne leta 2002 je kraj hudo prizadelo. Večina ljudi se danes vozi na delo v Bohinjsko Bistrico, na Jesenice, v Tolmin ali v oddaljeno Cerkno.