Ole Christensen Rømer: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slika iz zb
m tn
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Ole roemer.jpg|napis=Ole Christensen Rømer}}
{{bioslika|islike=Ole roemer.jpg|napis=Ole Christensen Rømer}}
[[Slika:20060825 Ole Rømer's Instruments.jpg|thumb|right|200px|Rømerjevi [[astronomski inštrumet]]i]]
[[Slika:20060825 Ole Rømer's Instruments.jpg|thumb|right|200px|Rømerjevi [[astronomski inštrument]]i]]


'''Ole Christensen Rømer''' (tudi Olaus, Olaf), [[Danci|danski]] [[astronom]] in [[matematik]], * [[25. september]] [[1644]], [[Aarhus|Århus]], [[Jutlandija]], [[Danska]], † [[19. september]] [[1710]], [[København]], Danska.
'''Ole Christensen Rømer''' (tudi Olaus, Olaf), [[Danci|danski]] [[astronom]] in [[matematik]], * [[25. september]] [[1644]], [[Aarhus|Århus]], [[Jutlandija]], [[Danska]], † [[19. september]] [[1710]], [[København]], Danska.

Redakcija: 07:50, 1. marec 2008

Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti

Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Življenje in delo

Rømer je bil predstojnik Observatorija in univerzitetni profesor matematike v Kobenhavnu. Prvi je določil hitrost svetlobe z opazovanjem imerzije in emerzije Jupitrovih satelitov, ki prehaja skozi njegovo senco.

Leta 1671 je pomagal Jean-Felixu Picardu pri opazovanju Jupitrovih mrkov na nekdanjem de Brahejevem observatoriju. Tam je na Picarda napravil tolikšen vtis, da ga je vzel s seboj v Pariz kjer je postal tudi član Francoske akademije znanosti (Académie des sciences). V Parizu je Picardu pomagal 10 let.

V letih 1675 in 1676 je v Parizu preučeval tabele Jupitrovih satelitov in opazoval zakasnitev mrkov Jupitrovih satelitov Ia in Ganimeda in je prvič ocenil hitrost svetlobe c na 211 · 106 m/s in 240 · 106 m/s. Zemlja, Jupiter in Ganimed krožijo v isti ravnini. Začnemo opazovati, ko je Jupiter v opoziciji s Soncem. Ganimed stopi v Jupitrovo senco vsakih 7,155 dneva. Takrat oddaljenost Zemlje od Jupitra narašča in doseže po 25 Ganimedovih mrkih, to je po pol leta, največjo vrednost. 26. mrk naj bi bil po 25 · 7,155 dneh, Rømer je opazil največjo zakasnitev za 22m najmanjšo pa za 20m.

Izdelal je več astronomskih naprav. On in Giovanni Cassini I. sta izdelala prva ekvatoriala z natančnimi krogi in s samodejnim sledenjem nebesnih teles. Izdeloval je natančne termometre za rabo v meteorologiji. K njemu je na obisk prišel Fahrenheit, da bi se izučil v kalibriranju termometrov.

Glej tudi

Zunanje povezave