Supergalaktični koordinatni sistem: Razlika med redakcijama
Nov prispevek |
m pp |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Točka ničelne nadgalaktične dolžine je določena s presekom nadgalaktične ravnine z [[galaktična ravnina|galaktično ravnino]]. Pri tem je [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] v središču [[nebesna krogla|nebesne krogle]]. |
Točka ničelne nadgalaktične dolžine je določena s presekom nadgalaktične ravnine z [[galaktična ravnina|galaktično ravnino]]. Pri tem je [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] v središču [[nebesna krogla|nebesne krogle]]. |
||
Obstoj nadgalaktične ravnine je zaznal že [[Gérard de Vaucouleurs]] leta [[1953]]. Prvi pa je slutil obstoj te ravnine že 200 let prej [[William Herschel]] po porazdelitvi [[meglic]]. |
Obstoj nadgalaktične ravnine je zaznal že [[Gérard Henri de Vaucouleurs]] leta [[1953]]. Prvi pa je slutil obstoj te ravnine že 200 let prej [[William Herschel]] po porazdelitvi [[meglic]]. |
||
| ⚫ | Nadgalaktični koordinatni sistem ima tudi severni in južni nadgalaktični pol. Severni pol ima galaktične koordinate l |
||
Nadgalaktični ekvator je določen s presekom nadgalaktične ravnine z nebesno sfero. |
|||
Točka začetka merjenja nadgalaktičnih koordinat (SGB=0°, SGL=0°) leži na galaktičnih koordinatah l = 137,37°, b = 0°. |
|||
| ⚫ | Nadgalaktični koordinatni sistem ima tudi severni in južni nadgalaktični pol. Severni pol ima galaktične koordinate l = 47,37°, b = +6,32°. V [[ekvatorski koordinatni sistem|ekvatorskem koordinatnem sistemu]] je to za [[epoha (astronomija)|epoho]] [[epoha (astronomija)|J2000,0]] enako 2,82 h, +59,5°. Nadgalaktični ekvator je določen s presekom nadgalaktične ravnine z nebesno sfero. Točka začetka merjenja nadgalaktičnih koordinat (SGB=0°, SGL=0°) leži na galaktičnih koordinatah l = 137,37°, b = 0°. |
||
[[Kategorija:Nebesna mehanika]] |
[[Kategorija:Nebesna mehanika]] |
||
Redakcija: 22:23, 28. februar 2008
Supergalaktični koordinatni sistem ali nadgalaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja nadgalaktično ravnino. Nadgalaktična ravnina poteka tako, da se najbolje prilega porazdelivi bližnjih jat in nadjat galaksij. Sem prištevamo Krajevno skupino, Krajevno nadjato, Jato v Devici (središče Krajevne nadjate) Velikega Atraktorja in druge. V supergalaktičnem koordinatnem sistemu je lega nebesnega telesa določena z dvema koordiantama:
- supergalaktična dolžina ali nadgalaktična dolžina (oznaka SGB)
- supergalaktična širina ali nadgalaktična širina (oznaka SGL)
Točka ničelne nadgalaktične dolžine je določena s presekom nadgalaktične ravnine z galaktično ravnino. Pri tem je Rimska cesta v središču nebesne krogle.
Obstoj nadgalaktične ravnine je zaznal že Gérard Henri de Vaucouleurs leta 1953. Prvi pa je slutil obstoj te ravnine že 200 let prej William Herschel po porazdelitvi meglic.
Nadgalaktični koordinatni sistem ima tudi severni in južni nadgalaktični pol. Severni pol ima galaktične koordinate l = 47,37°, b = +6,32°. V ekvatorskem koordinatnem sistemu je to za epoho J2000,0 enako 2,82 h, +59,5°. Nadgalaktični ekvator je določen s presekom nadgalaktične ravnine z nebesno sfero. Točka začetka merjenja nadgalaktičnih koordinat (SGB=0°, SGL=0°) leži na galaktičnih koordinatah l = 137,37°, b = 0°.