Izposojenka: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
m np
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Izposojenka''' ali '''sposojenka''' je [[prevzeta beseda|prevzeta]] [[občno ime|občnoimenska]] [[beseda]], ki je popolnoma prilagojena [[slovenščina|slovenščini]] v izgovorjavi, pisavi, pregibanju, skladnji in besedotvornih zmožnostih. Izposojenke so knjižne in slogovno nezaznamovane besede. Slovenščina je v preteklosti prevzela veliko izposojenk iz nemščine, npr. ''štala, hiša, ohrovt, regrat, skedenj, škoda, birma'', ki so povsem prilagojene njenim jezikovnosistemskim lastnostim in kot take organski del njenega besedišča. Pogoste so tudi izposojenke iz drugih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]], vendar pri njih tuj izvor zaradi slovanskega jezikovnega sorodstva ni tako očiten (na primer [[hrvatizem|hrvatizmi]] ''smatrati'', ''izven'', ''otvoritev'', [[rusizem]] ''točka'', [[polonizem]] ''vpliv'').
'''Izposojenka''' ali '''sposojenka''' je [[prevzeta beseda|prevzeta]] [[občno ime|občnoimenska]] [[beseda]], ki je popolnoma prilagojena [[slovenščina|slovenščini]] v izgovorjavi, pisavi, pregibanju, skladnji in besedotvornih zmožnostih. Izposojenke so knjižne in slogovno nezaznamovane besede. Slovenščina je v preteklosti prevzela veliko izposojenk iz nemščine, npr. ''štala, hiša, ohrovt, regrat, skedenj, škoda, birma'', ki so povsem prilagojene njenim jezikovnosistemskim lastnostim in kot take organski del njenega besedišča. Pogoste so tudi izposojenke iz drugih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]], vendar pri njih tuj izvor zaradi slovanskega jezikovnega sorodstva ni tako očiten (na primer [[hrvatizem|hrvatizmi]] ''smatrati'', ''izven'', ''otvoritev'', [[rusizem]] ''točka'', [[polonizem]] ''vpliv'').


Tujke za razliko od izposojenk niso povsem prilagojene slovenščini (zlasti ne v pisavi, manj v izgovoru in pregibanju). [[Anton Breznik]] za izposojenke šteje besede, ki jih je ljudstvo prevzelo iz stika s tujejezičnimi, tujke pa so po njegovem zlasti zahodne od izobraženstva prevzete besede.
[[Tujka|Tujke]] za razliko od izposojenk niso povsem prilagojene slovenščini (zlasti ne v pisavi, manj v izgovoru in pregibanju). [[Anton Breznik]] za izposojenke šteje besede, ki jih je ljudstvo prevzelo iz stika s tujejezičnimi, tujke pa so po njegovem zlasti zahodne od izobraženstva prevzete besede.


== Vir ==
== Vir ==
* [[Jože Toporišič|Toporišič, Jože]] (2000): Slovenska slovnica. 4., prenovljena in razširjena izd. Maribor: Obzorja. {{COBISS|ID=44990977}}

[[Jože Toporišič|Toporišič, Jože]] (2000): Slovenska slovnica. 4., prenovljena in razširjena izd. Maribor: Obzorja. {{COBISS|ID=44990977}}


[[Kategorija:Zgodovinsko jezikoslovje]]
[[Kategorija:Zgodovinsko jezikoslovje]]

Redakcija: 16:21, 20. februar 2008

Izposojenka ali sposojenka je prevzeta občnoimenska beseda, ki je popolnoma prilagojena slovenščini v izgovorjavi, pisavi, pregibanju, skladnji in besedotvornih zmožnostih. Izposojenke so knjižne in slogovno nezaznamovane besede. Slovenščina je v preteklosti prevzela veliko izposojenk iz nemščine, npr. štala, hiša, ohrovt, regrat, skedenj, škoda, birma, ki so povsem prilagojene njenim jezikovnosistemskim lastnostim in kot take organski del njenega besedišča. Pogoste so tudi izposojenke iz drugih slovanskih jezikov, vendar pri njih tuj izvor zaradi slovanskega jezikovnega sorodstva ni tako očiten (na primer hrvatizmi smatrati, izven, otvoritev, rusizem točka, polonizem vpliv).

Tujke za razliko od izposojenk niso povsem prilagojene slovenščini (zlasti ne v pisavi, manj v izgovoru in pregibanju). Anton Breznik za izposojenke šteje besede, ki jih je ljudstvo prevzelo iz stika s tujejezičnimi, tujke pa so po njegovem zlasti zahodne od izobraženstva prevzete besede.

Vir