Hannes Olof Gösta Alfvén: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: bn:হানেস আল্ফভেন |
m robot Dodajanje: ro:Hannes Alfvén Odstranjevanje: nl:Hannes Alfvén |
||
Vrstica 38: | Vrstica 38: | ||
[[ja:ハンス・アルヴェーン]] |
[[ja:ハンス・アルヴェーン]] |
||
[[lb:Hannes Alfvén]] |
[[lb:Hannes Alfvén]] |
||
⚫ | |||
[[no:Hannes Alfvén]] |
[[no:Hannes Alfvén]] |
||
[[pl:Hannes Alfvén]] |
[[pl:Hannes Alfvén]] |
||
[[pt:Hannes Olof Gösta Alfvén]] |
[[pt:Hannes Olof Gösta Alfvén]] |
||
⚫ | |||
[[ru:Альфвен, Ханнес]] |
[[ru:Альфвен, Ханнес]] |
||
[[sk:Hannes Olof Gösta Alfvén]] |
[[sk:Hannes Olof Gösta Alfvén]] |
Redakcija: 17:08, 19. februar 2008
Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir in astrofizik, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu.
Življenje in delo
Alfvén je študiral na Univerzi v Uppsali. Leta 1940 je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta 1943 je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah magnetohidrodinamike, ki jo je sam začel. Že leta 1939 je uvedel pojem 'zamrznjenih' magnetnih polj v plazmi.
Leta 1943 je razvil planetno kozmogonijo, po kateri je PraSonce, ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo ionizacijo atomov v njenem plinu. Naelektreni atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični elektrodinamiki. Leta 1970 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj z Louisom Eugenom Félixom Néelom.
Po njem se imenuje asteroid 1778 Alfvén.