Zlata ptica

Zlata ptica je ljudska pravljica.

Slika:Znamka zlata ptica.jpg

Znamka zlata ptica

Ljudska pravljica

Zlata ptica je ljudska pravljica. Je anonimna. Avtorja njenih del ne poznamo. Raste iz ljudstva v ljudstvo. Dela so prehajala od rodu do rodu, iz kraja v kraj. Pri tem so se včasih jezikovno, včasih tudi oblikovno in vsebinsko spremenila. Tako so ob istem delu nastale inačice ali variante. Variant Zlate ptice je veliko.

Obnova

Kralj je imel na vrtu jablano, ki mu je rodila zlata jabolka. Vendar jabolka nikoli niso dozorela, saj je vsako jutro ena zmanjkala. Zato se je kralj odločil, da bo ugotovil, kdo mu krade. Kralj pa je imel tudi tri sinove, zato jih je postavil na stražo, da bi ugotovil, kdo mu krade jabolka. Prvi dan je stražil najstarejši sin, drugi dan srednji, tretjo noč pa najmlajši. Prva dva sinova nista odkrila tatu, tretji pa je domov prinesel tri zlata peresa. Ker pa si je kralj mislil, da mora biti zlata ptica zelo lepa, je poslal svoje sinove, da jo poiščejo. Prvi se je na pot odpravil najstarejši. V gozdu je srečal medveda, ki je bil zelo lačen. Zato ga je prosil, naj mu da nekaj za pod zob. Ker pa še sam ni imel dovolj, mu ni dal nič. Zato mu je medved rekel, da se mu bo slabo godilo. In tako je tudi bilo. Padel je v roke roparjem, vzeli so mu vse. Milo jih je prosil vsaj za svoje življenje. V zameno za to, pa se jim je moral pridružiti. Minilo je leto in dan, ko se je na pot odpravil drugi sin. Tudi njemu se je zgodilo isto. Spet je preteklo leto in dan, zato je kralj na pot poslal najmlajšega sina. Ta je bil zelo prijazen. Medvedu je dal svojo hrano in tudi svojega konja, ker je bil medved zelo lačen. V zahvalo pa ga je medved popeljal, kamor si je želel. Pripeljal ga je do skale, v kateri so bile zlate ptice. Mahnil je po skali z leskovo šibo in le ta se je odprla; zagledal je zlate ptice in vzel je najlepšo. Ker pa ni vzel prve ptice, kot mu je naročil medved, je zbudil stražarje. Ti pa so v zameno hoteli imeti najhitrejšega konja. Ko je prišel do medveda, ga je le ta popeljal do skale, v kateri so bili konji; z leskovo šibo jo je odprl in zagledal veliko konjev; izbral si je najhitrejšega. Ker pa ni vzel prvega konja, kot mu je naročil medved, je zbudil stražarje. V zameno so zahtevali morsko deklico. Medved mu je spet pomagal, da je našel morsko deklico. In ta ga je odpeljala s stiskom roke v slovo h konjem, nato pa še k pticam. Ko je zadnjič prijel deklico, si je zaželel, da bi bil pri medvedu. In takoj je bil pred njim. Ta mu je rekel, da ima vse in da ga čaka sreča, vendar naj se varuje kupovati meso iz vislic. Ko je mladenič odjezdil s svojo lepo morsko deklico, je prišel do mesta, kjer so obešali njegova dva brata. Kraljevi sin je stopil bližje in ju prepoznal, vendar ni vedel, kako bi ju rešil, zato je vprašal ljudi. Ti pa so rekli, da mora plačati še enkrat toliko, kolikor sta brata naropala. Rešena brata sta hotela izvedeti, kdo jima je pomagal. Ko pa sta izvedela, da je bil to brat, sta se zbala, da bo vse povedal očetu. Zato sta ga iz zavisti pretepla. Nato sta se polastila konja, morske deklice in zlate ptice, ter odjezdila domov. Vsi so se ju razveselili, vendar morska deklica od žalosti ni spregovorila besedice. Zlata ptica je povesila glavo in ni dala glasu od sebe. Konja pa so postavili v hlev in nikomur ni dovolil, da bi prišel k njemu. Tedaj je medved prišel do najmlajšega sina in ga ozdravil. Tako se je najmlajši sin razcapan vrnil domov, kjer pa ga niso prepoznali. Povprašal je po svojem konju; ko je prišel do njega, je ta veselo zarezgetal in se mu pustil božati. Ko je prišel do zlate ptice, je ta začela lepo peti. Nazadnje pa je šel še k morski deklici, ki ga je takoj prepoznala in ga objela. Šele zdaj je kralj spoznal svojega sina. Starejša brata sta od strahu pobegnila. Tako je najmlajši sin dobil kraljestvo, se poročil z morsko deklico in dolgo sta srečno živela. Na grajskem vrtu jima je jablana vsako leto rodila zlata jabolka in milo jima je prepevala zlata ptica.

Liki

• Kralj: Je oče treh sinov
• Starejši in srednji sin: Mlajšega brata ne marata, ga zaničujeta. Sta zelo pohlepna, želita si le bogastva in bi zanj naredila vse. Sta čisto brez vesti, nista sposobna prevzeti krivde na svoja ramena, na koncu celo ubijeta svojega brata da jima nebi bilo treba priznati napak ki sta jih storila.
• Mlajši sin: Je zelo dober človek z dobrim srcem in pripravljen vsem pomagati. Je tudi nesebičen in zna odpuščati, saj na koncu reši brata z vislic. Malo je tudi pohlepen , saj si skozi celotno pravljico izbira le najboljše in najlepše stvari (izbere najlepšega konja, najlepšo ptico, najlepšo morsko deklico).

Interpretacija

• Čas in kraj: nedoločena
• Stalni okrasni pridevniki (prelepo jablano, najčudovitejša zlata ptica, najhitrejši konj, najlepša morska deklica, ognjeviti konj, kraljevski sin, veselo zarezgetal, najmlajši kraljevič, milo prepevati, lepo morsko deklico).
• Ponavljanja posameznih besed, celih stavkov in odstavkov; besed (zlata jabolka, jablana, zlata ptica, medved, ropar, siva skala, leskova šiba, morska deklica, konj, zelena jasa, leto in dan), celih stavkov (»Le počakaj, še slabo se ti bo godilo!«, »Šel je z njim in postal – ropar.«, »Daj še meni malo, saj vidiš, da sem lačen.«, »Mahni z leskovo šibo po skali.«, »Kraljevi sin se še nikoli ni zlagal in tudi straži je vse po resnici povedal.«)
• Stalna, t.i. ljudska števila (tretjo noč, tri sinove, tri peresa, leto in dan, tri morske deklice).
• Tipičen konec: glavna oseba, t.j. najmlajši sin se poroči s prelepo morsko deklico in podeduje veliko bogastvo. živita srečno do konca svojih dni.
• Bajeslovna bitja: Zlata ptica, medved ki govori, morska deklica.

Analiza pravljice po Marjani Kobe

Pravljica Zlata ptica spada v fantastično obliko pravljice, ker pa je ljudska se po strukturi razlikuje od klasične fantastične pripovedi. V fantastični pripovedi gre za vdor fantastike v svet realnosti, soočita pa se tako da se irealni svet pojavi v realnem, ali pa tako da se resnično in fantastično pojavljata drug ob drugem. Obstajata torej dve resničnosti, ki sta enakovredni, pa vendarle združeni v enovito celoto. Tu pa se tudi pojavi razlika z ljudsko pravljico, saj tu vse dogajanje poteka na eni sami ravni in sta resničnost in čudežnost neločljivo povezani in prepleteni. Zaradi prepletanja ni nikakršne logike iz realnega sveta, literarni junaki pa se nič ne čudijo nadnaravnim pojavom, čudežom, bajeslovnim bitjem, saj svet doživljajo na en sam način (bratje srečajo medveda, ki jih prosi za hrano in se nad tem, da medved govori nič ne začudijo). To posebnost pa imenujemo enodimenzionalnost dogajanja. Naslednja posebnost sta čas in kraj dogajanja ki v ljudski pravljici nista določena, medtem ko sta v fantastični pripovedi povsem ločeni in razvidni. Osebe ki nastopajo v ljudski pravljici so tipi (kralj, trije bratje), ki pa nimajo individualnih značajskih lastnosti, so brez samostojnega gledanja na življenje in čudežno pojave sprejemajo na povsem miren način in brez začudenja. Pisatelj v pravljici Zlata ptica nastopajočim osebam ne da imena, poimenuje jih le kralj in bratje, niti jim ne pripiše značajskih lastnosti, hibe ali posebnosti. Razlika se kaže tudi v obliki. Ljudska pravljica sodi med krajše prozne oblike, medtem ko je fantastična pripoved obsežnejše besedio, oziroma že kar knjiga. Pravljica Zlata ptica obsega vsega le osem strani, za razliko od klasične fantastične pripovedi, ki je že kar cela knjiga npr. Ostržek.

Izdaje

Slika:Zlatorogovi čudežni vrtovi.jpg

Zlatorogovi čudežni vrtovi

Slika:Slovenske ljudske pravljice.gif

Slovenske ljudske pravljice

Slika:Slovenske narodne pravljice.jpg

Slovenske narodne pravljice

• Slovenske ljudske pravljice, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2007
• Slovenske narodne pravljice, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997
• Zlata ptica, sto najlepših pravljic, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1988
• Zlatorogovi čudežni vrtovi, slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih, založba Didakta, 2002

Viri

• Slovenska ljudska pravljica, Zlata ptica. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana, 1972.
• Izbral in uredil Alojzij Bolhar, Slovenske narodne pravljice. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997.

Literatura

• Trdina Silva, Besedna umetnost (2.del), literarna teorija. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana, 1965.
• Marjana Kobe, Pogledi na mladinsko književnost. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987.
• http://www.emka.si/izdelek.asp?docid=19697
• http://www.emka.si/izdelek.asp?docid=19509
• http://www.juliadoria.com/?Jezik=Sl&Kat=0101&Find=zlatorogovi+%C4%8Dude%C5%BEni+vrtovi&IsciPo=Naziv
• http://www.posta.si

Glej tudi

• Slovenska mladinska književnost
• Seznam slovenskih pisateljev
• Seznam slovenskih pravljic
• Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov
• Seznam literarnih pojmov