Ljudska pravljica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
živaljske pravljice se imenujejo basni (vsaj dokler niso zqmenjali stavka z povedom) |
m slog |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Ljudska pravljica''' je [[pravljica]] z naslednjimi značilnostmi |
|||
==Značilnosti ljudske pravljice== |
|||
{{počisti}} |
|||
*Avtor ni poznan, prenaša se z ustnim izročilom. |
*[[Avtor]] ni poznan, prenaša se z ustnim izročilom. |
||
*Pravljica je srednje dolga ponavadi izmišljena zgodba. |
*Pravljica je srednje dolga ponavadi izmišljena [[zgodba]]. |
||
*Kraj in čas sta nedoločena. |
*Kraj in čas sta nedoločena. |
||
*Pravljice se začenjajo skoraj vedno z istimi ali vsaj podobnimi besedami (nekoč, davno, v prastarih časih…). |
*Pravljice se začenjajo skoraj vedno z istimi ali vsaj podobnimi besedami (nekoč, davno, v prastarih časih…). |
||
*[[Pravljični liki]] nimajo imen ali pa so izmišljena. |
*[[Pravljični lik|Pravljični liki]] nimajo imen ali pa so izmišljena. |
||
*Nasprotja: dobri-slabi, lepi, blagi, prijazni-slabi, grdi, hudobni. |
*Nasprotja: dobri-slabi, lepi, blagi, prijazni-slabi, grdi, hudobni. |
||
*V pravljicah vedno zmaga dobro nad slabim, pravica nad krivico, resnica nad lažjo… |
*V pravljicah vedno zmaga dobro nad slabim, pravica nad krivico, resnica nad lažjo… |
||
*[[Pravljična števila]]: tri, sedem, devet, deset, dvanajst… |
*[[Pravljično število|Pravljična števila]]: tri, sedem, devet, deset, dvanajst… |
||
*Pojavljajo se pravljična bitja ([[vila|vile]], [[povodni mož]]) in predmeti (čarobne palice, prstan) |
*Pojavljajo se pravljična bitja ([[vila|vile]], [[povodni mož]]) in predmeti ([[čarobna palica|čarobne palice]], [[prstan]]) |
||
*Narava je vsemogočna. |
*[[Narava]] je vsemogočna. |
||
*Konec pravljice večkrat podoben ali enak. |
*Konec pravljice večkrat podoben ali enak. |
||
Poznamo jih več vrst, v ožjem pomenu jih lahko delimo na čudežne in realistične. Če v zgodbi nastopajo |
Poznamo jih več vrst, v ožjem pomenu jih lahko delimo na čudežne in realistične. Če v zgodbi nastopajo čarobni pripomočki in nenavadne moči, potem je to [[čudežna pravljica]] ([[Janko in Metka]], [[Železni prstan]]). V [[realistična pravljica|realistični pravljici]] pa ima navadno pomembno vlogo junakova iznajdljivost, prisebnost, zvijačnost (pravljice o [[razbojnik]]ih). V [[basen|basnih]] nastopajo [[žival]]i, dogaja se v živalskem okolju le živali imajo človeške lastnosti. V takih pravljicah pogosto nastopajo [[volk]], [[jež]], [[lisica]], [[medved]], [[zajec]] itn. |
||
[[Kategorija:Pravljice]] |
Redakcija: 20:05, 31. januar 2008
Ljudska pravljica je pravljica z naslednjimi značilnostmi
- Avtor ni poznan, prenaša se z ustnim izročilom.
- Pravljica je srednje dolga ponavadi izmišljena zgodba.
- Kraj in čas sta nedoločena.
- Pravljice se začenjajo skoraj vedno z istimi ali vsaj podobnimi besedami (nekoč, davno, v prastarih časih…).
- Pravljični liki nimajo imen ali pa so izmišljena.
- Nasprotja: dobri-slabi, lepi, blagi, prijazni-slabi, grdi, hudobni.
- V pravljicah vedno zmaga dobro nad slabim, pravica nad krivico, resnica nad lažjo…
- Pravljična števila: tri, sedem, devet, deset, dvanajst…
- Pojavljajo se pravljična bitja (vile, povodni mož) in predmeti (čarobne palice, prstan)
- Narava je vsemogočna.
- Konec pravljice večkrat podoben ali enak.
Poznamo jih več vrst, v ožjem pomenu jih lahko delimo na čudežne in realistične. Če v zgodbi nastopajo čarobni pripomočki in nenavadne moči, potem je to čudežna pravljica (Janko in Metka, Železni prstan). V realistični pravljici pa ima navadno pomembno vlogo junakova iznajdljivost, prisebnost, zvijačnost (pravljice o razbojnikih). V basnih nastopajo živali, dogaja se v živalskem okolju le živali imajo človeške lastnosti. V takih pravljicah pogosto nastopajo volk, jež, lisica, medved, zajec itn.