Josip Lavtižar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Novo
 
m tn
Vrstica 12: Vrstica 12:
[[Kategorija:Rojeni leta 1851|Lavtižar, Josip]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1851|Lavtižar, Josip]]
[[Kategorija:Umrli leta 1943|Lavtižar, Josip]]
[[Kategorija:Umrli leta 1943|Lavtižar, Josip]]
[[Kategorija:Slovenkski duhovniki|Lavtižar, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski duhovniki|Lavtižar, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski skladatelji|Lavtižar, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski skladatelji|Lavtižar, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski potopisci|Lavtižar, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski potopisci|Lavtižar, Josip]]

Redakcija: 21:10, 16. januar 2008

Josip Lavtižar, slovenski duhovnik, skladatelj, zgodovinar in potopisec, * 12. december 1851, Kranjska Gora, † 20. november 1943, Rateče.

Življenjepis

Josip Lavtižar se je rodil kot tretji od šestih otrok v domačiji, ki se ji je po domače reklo Pri Žnidarji. Svojo prvo kaplansko službo je dobil leta 1875 v Gorjah, leta 1877 pa je odšel v Tržič, kjer je spoznal jakoba Aljaža. Kasneje je služboval še v Poljanah nad Škofjo Loko in v Šenčurju. Letaq 1885 je začel obiskovati višjo cerkevno šolo v Regensgurgu, ki jo je leto kasneje zaključil z odliko.

Svojo prvo službo kot župnik je dobil v Bukovščici v Selški dolini, od tam pa je odšel v Kokro in za kratek čas na Bled. Decembra leta 1896 je postal župnik v Ratečah, kjer je ostal do svoje smrti. Upokojel se je pri starosti 88 let in nato živel v Planici. Med drugo svetovno vojno so brez župnika ostale kar tri gorenjske župnije zato se je takrat devetdesetletni Lavtižar spet aktiviral. Prevzel je delo na treh župnijah, Dovjah, Kranjski Gori in Ratečah-Planici. Leta 1941 so tudi Josipa Nemci aretirali in deportirali v Mekinje, a so mu zaradi visoke starosti in protestov prebivalstva kasneje dovolili, da se je vrnil domov.

Ohranjenih je več Lavtižarjevih cerkvenih skladb, napisal pa je tudi štiri operete. Poleg tega je napisal še igro Nikoli v Ameriko]] in v župnišču uredil prvo gledališče v Ratečah. Poleg skladateljskega in gledališkega dela se je Lavtižar posvečal tudi pisanju, pri čemer je najraje opisoval zgodovino gorenjskih krajev. Tako je napisal knjige Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radovljica, Zgodovina župnij v dekaniji Kranj in Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. Njegova dela o zvonovih so za Slovence še posebej dragocena, saj je večino zvonov med prvo svetovno vojno za vojaške potrebe zaplenila tedanja država Avstro-Ogrska. Tik pred upokojitvijo je napisal še knjigo Zgodovinska knjiga župnije Rateče na Gorenjskem.

Poleg vsega drugega je Lavtižar zaslužen tudi za postavitev prvega planinskega zavetišča v Tamarju, ki so ga postavili leta 1889.