Avstralija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: ky:Австралия
Vrstica 55: Vrstica 55:
Včasih je bila valuta funt (Avstralski funt), 1 funt = 20 šilingov = 240 penijev, 1 šiling = 12 penijev
Včasih je bila valuta funt (Avstralski funt), 1 funt = 20 šilingov = 240 penijev, 1 šiling = 12 penijev


Danes je valuta avstralski dolar, ki je vreden približno 0.6 [[Evro|evrov]].
Danes je valuta avstralski dolar, ki je vreden približno 0.6 [[Evro|evra]].


Avstralija je ena izmed gospodarskih [[Velesila|velesil]] sveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Več kot 60 % vsega njenega [[izvoz]]a namreč predstavljajo [[Kmetijstvo|kmetijski]] [[Izdelek|izdelki]] in [[Surovina|surovine]].
Avstralija je ena izmed gospodarskih [[Velesila|velesil]] sveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Več kot 60 % vsega njenega [[izvoz]]a namreč predstavljajo [[Kmetijstvo|kmetijski]] [[Izdelek|izdelki]] in [[Surovina|surovine]].

Redakcija: 09:58, 4. januar 2008

Commonwealth of Australia
Zastava Avstralije Avstralski grb
Nacionalno geslo: -
Umestitev Avstralije na Južni polobli
Uradni jezik angleščina
Glavno mesto Canberra
Največje mesto Sydney
Kraljica Elizabeta II.
Generalni guverner Michael Jeffery
Predsednik vlade John Howard
Površina
 - Skupno
 - % voda
6. na svetu
7.686.850 km²
1%
Prebivalstvo
 - Skupno (2003)
 - Gostota
53. na svetu
20.003.249
3/km²
Neodvisnost
-Ustavni akt
-akt o Avstraliji

od Združenega kraljestva:
1. januar 1901
3. marec 1986

Valuta avstralski dolar
Časovni pas UTC +8 do +11
Državna himna Advance Australia Fair
Vrhnja internetna domena .AU
Nacionalna klicna koda 61

Avstralija je tako ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Avstralska zveza (angleško Commonwealth of Australia) je po površini šesta največja država na svetu, edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v Avstralaziji. Na severu so prek morja Indonezija, Papua Nova Gvineja in Vzhodni Timor, na jugovzhodu pa Nova Zelandija. Ime Avstralija pride iz latinske fraze terra australis incognita, ki pomeni neznana južna dežela (glej Terra Australis).

Gospodarstvo

Včasih je bila valuta funt (Avstralski funt), 1 funt = 20 šilingov = 240 penijev, 1 šiling = 12 penijev

Danes je valuta avstralski dolar, ki je vreden približno 0.6 evra.

Avstralija je ena izmed gospodarskih velesil sveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Več kot 60 % vsega njenega izvoza namreč predstavljajo kmetijski izdelki in surovine.

Dandanes sta rudarstvo in energetika pri izvozu pomembnejša od kmetijstva, vendar pa so velikega pomena tudi nekateri kmetijski izdelki, še posebej volna (v Avstraliji je okoli 160 milijonov ovac) in govedina.

Avstralija je v svetu na prvem mestu po pridelavi boksita, svinca in diamantov, na drugem mestu po pridelavi železa, cinku in uranu in na tretjem mestu po pridelavi zlata in srebra.

Avstralija je domače gospodarstvo dolgo časa ščitila z visokimi carinami za tuje izdelke, po odpravi le-teh pa na njihov trg vedno bolj vdirajo izdelki »Malih azijskih tigrov«.

Najpomembnejši trgovski partner je Japonska.

Avstralci izvaža surovino za izdelavo aluminija boksit in mlečne ter mesne izdelke.

Geografija

Satelitska slika Avstralije

Naravne znamenitosti

Znamenitosti

Rastlinstvo in živalstvo

Avstralija je edina celina, ki je od ostalih celin popolnoma ločena. Prav zaradi tega se je na njej razvilo popolnoma svojevrstno rastlinstvo in živalstvo, kakršnega ne najdemo nikjer drugje na svetu.

Živalstvo

Živali avstralije

Sesalci

Svojevrstnost avstralskega živalstva je najbolj očitna skozi veliko število vrst vrečarjev, ki tam prebivajo. Najbolj znani med njimi so kenguruji, koale, tasmanski vragi, vombati ter numbati in oposumi.

Tudi ostali razredi živali so se razvili ločeno. Med najbolj znanimi so dingi, tjulnji in kiti. Pomembni sta tudi edini vrsti sesalcev, ki ležeta jajca: kljunati ježki in kljunaši.

Plazilci

Tudi avstralski plazilci so se razvili ločeno od ostalih vrst plazilcev po svetu, vendar se od ostalih po videzu ne ločijo tako očitno kot sesalci, zato so v splošnem manj poznani.

Najbolj poznane so avstralske strupene kače. V Avstraliji živi 10 najbolj strupenih kač na svetu [1], kljub temu pa v avstraliji zaradi velikosti in neposeljenosti države ter dobre zdravniške oskrbe zaradi ugriza kač umre zelo malo ljudi.

Ptice

Za mnoge avstralske ptice je značilna neobičajna velikost, saj kazuarji in emuji krepko presegajo naše predstave o velikosti ptic. Te ptice prav zaradi svoje velikosti nimajo naravnih plenilcev, ali pa so plenilke kar same.

V avstraliji domuje veliko vrst papig, na primer kakaduji in skobčevke, pa tudi mnoge »vodne« ptice, na primer pingvini in vodomci.

Države in teritoriji

Australijo sestavlja šest držav, dva večja zemeljska teritorija in več manjših teritorijev. (Seznam držav z glavnimi mesti in teritoriji)

Države

Zemeljski teritoriji

Zunanji teritoriji

  • Ashmorovi in Cartierovi otoki
  • Norfolkovi otoki
  • Božični otoki
  • Cocosovi in Keelingovi otoki
  • Coral Sea otoški teritorij
  • Heardovi otoki in McDonaldovi otoki
  • Avstralski antartični teritorij

Najvišje zgradbe v Avstraliji

Stolpi v gradnji

Vsi podatki veljajo za leto 2006.

Šport

V Avstraliji sta med najpomembnejšimi športi kriket ter avstralski nogomet, avstralski športniki so pogosto uspešni tudi na jadralnih ter plavalnih prvenstvih.

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave

Predloga:ANZUS


Predloga:Link FA