Goričko narečje: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m rektgr |
||
Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
{{lang-stub}} |
{{lang-stub}} |
||
[[Kategorija: |
[[Kategorija:Prekmursko narečje]] |
Redakcija: 20:47, 1. december 2007
Goričko podnarečje je poleg markovskega (dolinskega), soboškega in ravenskega eno izmed štirih glavnih podnarečij prekmurskega narečja. V uporabi je na območju Goričkega, severno od Cankove. Goričko podnarečje ima glede na posamezna zemljepisna področja še več jezikovnih različic:
- bomečko goričko podnarečje (okolica Petrovcev)
- vidonsko goričko podnarečje (okolica Vidoncev)
- trtovsko goričko podnarečje (okolica Trdkove)
- kuzmiško goričko podnarečje (okolica Kuzme)
- slavečarsko goričko podnarečje (okolica Slaveč)
Značilnost bomečkega podnarečja je pogosta uporaba fonema »dž« (npr. »dža« = jaz, »džajce« = jajce, itd.). Zato govorce tega podnarečja imenujemo tudi džajaši. Za vidonsko podnarečje je značilna pogosta zamenjava fonema »o« z »a« (npr. »Mate kance pa gambe?« = Ali imate konce (niti) in gumbe?). Za trtovsko podnarečje je značilna uporaba goričkih starožitnic, zato so nekateri izrazi popolnoma drugačni od ostalih jezikovnih različic (npr. »čipincl« = motovilec, »čapalejskati« = hoditi po blatu), tako kot v kuzmiškem podnarečju beseda »črejbli« = čevlji.
V preteklosti je bila značilnost vseh goričkih podnarečij v tem, da so ženske v 1. osebi ednine uporabljale moški slovnični spol (»govor na moškega«, npr. namesto jaz bom šla »ge mo šla« = jaz bom šel »ge mo šou«). Danes je tak način uporabljan le še med starejšimi prebivalkami.