Provins: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rektgr |
m rektgr |
||
Vrstica 44: | Vrstica 44: | ||
{{Zbirka|Category:Provins|Provins}} |
{{Zbirka|Category:Provins|Provins}} |
||
[[Kategorija: |
[[Kategorija:Občine departmaja Seine-et-Marne]] |
||
[[Kategorija:Podprefekture Francije]] |
[[Kategorija:Podprefekture Francije]] |
||
[[Kategorija:Naselja departmaja Seine-et-Marne]] |
[[Kategorija:Naselja departmaja Seine-et-Marne]] |
Redakcija: 20:38, 30. november 2007
Provins | |
---|---|
48°33′32″N 3°17′58″E / 48.55889°N 3.29944°EKoordinati: 48°33′32″N 3°17′58″E / 48.55889°N 3.29944°E | |
Država | Francija |
Regija | Île-de-France |
Departma | Seine-et-Marne |
Okrožje | Provins |
Kanton | Provins |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Provinois |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2008) | Christian Jacob |
Površina 1 | 14,72 km2 |
Prebivalstvo (1999) | 11.667 |
• Gostota | 790 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 77379 /77160 |
Nadmorska višina | 86 m–168 m m (povp. 91 m m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Provins je kraj in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne. Leta 1999 je kraj imel 11.667 prebivalcev.
Geografija
Kraj leži v osrednji Franciji, 48 km vzhodno od Meluna.
Administracija
Provins je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Chalautre-la-Petite, La Chapelle-Saint-Sulpice, Chenoise, Cucharmoy, Longueville, Mortery, Poigny, Rouilly, Saint-Brice, Saint-Hilliers, Saint-Loup-de-Naud, Sainte-Colombe, Soisy-Bouy in Vulaines-lès-Provins z 20.996 prebivalci.
Zgodovina
Provins je bil v času pod oblastjo šampanjskih grofov eno glavnih sejemskih mest v Šampanji.
Znamenitosti
- Provins, mesto srednjeveškega sejma - kot tako je bilo leta 2001 sprejeto na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine.
- Kraj je poznan po svojih srednjeveških utrdbah (Tour César, na sliki).
- kolegial sv. Cyriacusa iz 12. stoletja.