James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Bradley se je od 15. marca 1711 šolal na Koledžu Balliol na Univerzi v Oxfordu. Leta 1714 je diplomiral in leta 1717 opravil magisterij.

Opazovati je začel v župnišču v kraju Wanstead v Essexu pod pokroviteljstvom svojega strica Jamesa Pounda, ki je bil tudi sam vešč astronom.

6. novembra 1718 so ga izbrali za člana angleške Kraljeve družbe v Londonu.

Leta 1725 je v Oxfordu z zvezdno aberacijo Eltanina, γ Zmaja (Draconis), dobil svetlobno hitrost 308,56 · 10⁶ m/s.

Leta 1728 in 1729 je odkril in pojasnil pojav aberacije svetlobe in leta 1748 pojav nutacije. Kot tretji kraljevi astronom je od leta 1742 do 1761 vodil Kraljevi observatorij Greenwich.

Leta 1748 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyevo medaljo Kraljeve družbe.

Leta 1762 je objavil teleskopski zvezdni katalog, ki je bil tako natančen, da je veljal vse do 19. stoletja.

Izmeril je Jupitrov premer. Njegova nenavadno natančna opazovanja v observatoriju Greenwich so bila zelo uporabna, še posebej pa so služila Besslu, ki je leta 1818 izdal katalog položajev zvezd, izračunanih po Bradleyevih opazovanjih. Bradley je nasprotoval Halleyevemu odkritju lastnih gibanj zvezd. Mislil je, da so gibanja navidezna zaradi gibanja Sonca po prostoru. Za Halleyevo odkritje se je zavzemal samo Giovanni Cassini.