Janoš Kardoš

Janoš Kardoš madžarski: Kardos János evangeliški duhovnik, pisatelj in književni prevajalec. * okrog 13. februar 1801, Noršinci; † 12. avgust 1873, Hodoš.

Kardoš se je rodil na Noršincih (Norsincz/Újtölgyes), v Prekmurju, na Madžarskem (v Železno županijo). Najprej na Madžarsko hodil v gimnazijo Sopronu, potem pa v Dunaju. V duhovnika je bil posvečen l. 1830. V Hodošu (Őrihodos) je bil dušni pastir od leta 1835 do leta 1873.
Že l. 1831 prevedlo Vörösmartyova Slovesna Razglasa, na prekmurskem narečju (Nábüd). Prevedel še pesmi Jánosa Aranya in Sándora Petőfija, ter evangeliška Biblija in pisal pesmerici.
V času vojne za neodvisnost leta 1848-49 so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa madžarskega Lajosa Kossutha. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliš2e slovenske manjšine v tem, da je potpiral madžarizacijske težnje v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med Muro in Rabo „Vendski” ali „Vendski Slovenci”, katerih „stari slovanski” jezik ni isti jeziku kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu 19. stoletja prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo „Vendi”, „Vendski Slovenci”, ali se asimilirajo.
Teorija o tem, da Porabskih Slovenci (Vendi) niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano „vendsko vprašanje” torej ni znanstveno, temveč samoljuben politično vprašanje.
Kljub temu Kardoš pomembni za ohranitev slovenskega jezika in narodne zavestih madžarskih Slovencev. Leta 1868 prevedel na prekmurščino en madžarski učbenik, za prekmurskih šoli.

Viri

• Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
• Az Őrség és a Vendvidék, turistični vodnik 2004.