Janoš Kardoš: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran: '''Janoš Kardoš''' madžarski: '''Kardos János''' evangeliški duhovnik, pisatelj in književni prevajalec. * okrog 13. februar 1801, Noršinci; ...
 
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Janoš Kardoš''' [[madžarščina|madžarski]]: '''Kardos János''' evangeliški duhovnik, pisatelj in književni prevajalec. * okrog [[13. februar]] [[1801]], [[Noršinci]]; † [[12. avgust]] [[1873]], [[Hodoš]].
'''Janoš Kardoš''' [[madžarščina|madžarski]]: '''Kardos János''' evangeliški duhovnik, pisatelj in književni prevajalec. * okrog [[13. februar]] [[1801]], [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršinci]]; † [[12. avgust]] [[1873]], [[Hodoš]].


Kardoš se je rodil na [[Noršinci|Noršincih (Norsincz/Újtölgyes)]], v [[Prekmurje|Prekmurju]], na [[Madžarska|Madžarskem]] (v [[Železna županija|Železno županijo]]). Najprej na [[Madžarska|Madžarsko]] hodil v gimnazijo [[Sopron]]u, potem pa v [[Dunaj]]u. V duhovnika je bil posvečen l. [[1830]]. V [[Hodoš|Hodošu (Őrihodos)]] je bil dušni pastir od leta [[1835]] do leta [[1873]].<br>
Kardoš se je rodil na [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršincih (Norsincz/Újtölgyes)]], v [[Prekmurje|Prekmurju]], na [[Madžarska|Madžarskem]] (v [[Železna županija|Železno županijo]]). Najprej na [[Madžarska|Madžarsko]] hodil v gimnazijo [[Sopron]]u, potem pa v [[Dunaj]]u. V duhovnika je bil posvečen l. [[1830]]. V [[Hodoš|Hodošu (Őrihodos)]] je bil dušni pastir od leta [[1835]] do leta [[1873]].<br>
Že l. [[1831]] prevedlo [[Mihály Vörösmarty|Vörösmartyova]] Slovesna Razglasa, na prekmurskem narečju ''(Nábüd)''. Prevedel še pesmi [[János Arany|Jánosa Aranya]] in [[Sándor Petőfi|Sándora Petőfija]], ter evangeliška Biblija in pisal pesmerici.<br>
Že l. [[1831]] prevedlo [[Mihály Vörösmarty|Vörösmartyova]] Slovesna Razglasa, na prekmurskem narečju ''(Nábüd)''. Prevedel še pesmi [[János Arany|Jánosa Aranya]] in [[Sándor Petőfi|Sándora Petőfija]], ter evangeliška Biblija in pisal pesmerici.<br>
V času vojne za neodvisnost leta [[1848]]-[[1849|49]] so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa madžarskega [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]]. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliš2e slovenske manjšine v tem, da je potpiral madžarizacijske težnje v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med [[Mura|Muro]] in [[Raba|Rabo]] ''„Vendski”'' ali ''„Vendski Slovenci”'', katerih ''„stari slovanski”'' jezik ni isti jeziku kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo ''„Vendi”'', ''„Vendski Slovenci”'', ali se asimilirajo.<br>
V času vojne za neodvisnost leta [[1848]]-[[1849|49]] so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa madžarskega [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]]. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliš2e slovenske manjšine v tem, da je potpiral madžarizacijske težnje v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med [[Mura|Muro]] in [[Raba|Rabo]] ''„Vendski”'' ali ''„Vendski Slovenci”'', katerih ''„stari slovanski”'' jezik ni isti jeziku kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo ''„Vendi”'', ''„Vendski Slovenci”'', ali se asimilirajo.<br>

Redakcija: 18:25, 14. november 2007

Janoš Kardoš madžarski: Kardos János evangeliški duhovnik, pisatelj in književni prevajalec. * okrog 13. februar 1801, Noršinci; † 12. avgust 1873, Hodoš.

Kardoš se je rodil na Noršincih (Norsincz/Újtölgyes), v Prekmurju, na Madžarskem (v Železno županijo). Najprej na Madžarsko hodil v gimnazijo Sopronu, potem pa v Dunaju. V duhovnika je bil posvečen l. 1830. V Hodošu (Őrihodos) je bil dušni pastir od leta 1835 do leta 1873.
Že l. 1831 prevedlo Vörösmartyova Slovesna Razglasa, na prekmurskem narečju (Nábüd). Prevedel še pesmi Jánosa Aranya in Sándora Petőfija, ter evangeliška Biblija in pisal pesmerici.
V času vojne za neodvisnost leta 1848-49 so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa madžarskega Lajosa Kossutha. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliš2e slovenske manjšine v tem, da je potpiral madžarizacijske težnje v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med Muro in Rabo „Vendski” ali „Vendski Slovenci”, katerih „stari slovanski” jezik ni isti jeziku kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu 19. stoletja prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo „Vendi”, „Vendski Slovenci”, ali se asimilirajo.
Teorija o tem, da Porabskih Slovenci (Vendi) niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano „vendsko vprašanje” torej ni znanstveno, temveč samoljuben politično vprašanje.
Kljub temu Kardoš pomembni za ohranitev slovenskega jezika in narodne zavestih madžarskih Slovencev. Leta 1868 prevedel na prekmurščino en madžarski učbenik, za prekmurskih šoli.

Viri

  • Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
  • Az Őrség és a Vendvidék, turistični vodnik 2004.