Hannes Olof Gösta Alfvén: Razlika med redakcijama
m robot Spreminjanje: uk:Альфвен Ханнес Олаф Геста |
m dp |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Hannes Olof Gösta Alfvén''', [[Švedi|švedski]] [[elektroinženir]] in [[astrofizik]], * [[30. maj]] [[1908]], [[Norrköping]], [[Švedska]], † [[2. april]] [[1995]], [[Djursholm]] pri [[Stockholm]]u. |
'''Hannes Olof Gösta Alfvén''', [[Švedi|švedski]] [[elektroinženir]] in [[astrofizik]], * [[30. maj]] [[1908]], [[Norrköping]], [[Švedska]], † [[2. april]] [[1995]], [[Djursholm]] pri [[Stockholm]]u. |
||
== Življenje in delo == |
|||
Alfvén je študiral na [[univerza v Uppsali|Univerzi v]] [[Uppsala|Uppsali]]. Leta [[1940]] je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta [[1943]] je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah [[magnetohidrodinamika|magnetohidrodinamike]], ki jo je sam začel. Že leta [[1939]] je uvedel pojem 'zamrznjenih' [[magnetno polje|magnetnih polj]] v [[plazma|plazmi]]. |
Alfvén je študiral na [[univerza v Uppsali|Univerzi v]] [[Uppsala|Uppsali]]. Leta [[1940]] je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta [[1943]] je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah [[magnetohidrodinamika|magnetohidrodinamike]], ki jo je sam začel. Že leta [[1939]] je uvedel pojem 'zamrznjenih' [[magnetno polje|magnetnih polj]] v [[plazma|plazmi]]. |
||
Leta 1943 je razvil [[planet]]no [[kozmogonija|kozmogonijo]], po kateri je [[Sonce|PraSonce]], ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo [[ionizacija|ionizacijo]] [[atom]]ov v njenem [[plin]]u. [[električni naboj|Naelektreni]] atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični [[elektrodinamika|elektrodinamiki]]. Leta [[1970]] je prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] skupaj z [[Louis Eugene Félix Néel|Louisom Eugenom Félixom Néelom]]. |
Leta 1943 je razvil [[planet]]no [[kozmogonija|kozmogonijo]], po kateri je [[Sonce|PraSonce]], ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo [[ionizacija|ionizacijo]] [[atom]]ov v njenem [[plin]]u. [[električni naboj|Naelektreni]] atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični [[elektrodinamika|elektrodinamiki]]. Leta [[1970]] je prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] skupaj z [[Louis Eugene Félix Néel|Louisom Eugenom Félixom Néelom]]. |
||
Po njem se imenuje [[asteroid]] [[1778 Alfvén]]. |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* [[seznam švedskih astrofizikov]] |
* [[seznam švedskih astrofizikov]] |
||
* [[seznam švedskih fizikov]] |
* [[seznam švedskih fizikov]] |
||
Redakcija: 12:08, 14. november 2007
Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir in astrofizik, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu.
Življenje in delo
Alfvén je študiral na Univerzi v Uppsali. Leta 1940 je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta 1943 je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah magnetohidrodinamike, ki jo je sam začel. Že leta 1939 je uvedel pojem 'zamrznjenih' magnetnih polj v plazmi.
Leta 1943 je razvil planetno kozmogonijo, po kateri je PraSonce, ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo ionizacijo atomov v njenem plinu. Naelektreni atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični elektrodinamiki. Leta 1970 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj z Louisom Eugenom Félixom Néelom.
Po njem se imenuje asteroid 1778 Alfvén.