Bruno Urh

Bruno Urh, slovenski arhitekt, pisatelj, pesnik, dramatik, alpinist.

Dosežki na področju arhitekture

• Bruno Urh je arhitekt v pravem pomenu besede. Projektira in nadzira tako zahtevne objekte, kot drobne oblikovalske izdelke. Ukvarja se s pisanjem strokovne literature, ki jo zna približati tudi bralcu, ki ni nujno iz stroke. Že petnajst let samostojno vodi projekte. V njegovem biroju se je zvrstil cel kup mladih arhitektov, ki danes ustvarjajo tako v Los Angelesu (Vladimir Ristić), kot v Rusiji (Dražen Smokovič), ali pa v Londonu (Maja Kovačič). S svojim pedagoškim pristopom je svoje ideje tudi preko sodelavcev ponesel v svet.

Nekaj njegovih del: Mestni vodnjak v Kočevju skupaj z akad. kiparjem Stanetom Jarmom 1995, kubistično božje znamenje na mestnem pokopališču v Kočevju skupaj z akad. kiparjem Stanetom Jarmom 1996, Trgovinski center Rutar v Ljubljani 2000 in 2006, Veronikin trikotnik - holotekturni večstanovanjski objekt ob Gaju v Kočevju 2007.

• Je pisec naslednjih knjig o arhitekturi: Arhitektura in telepatija kot prapočeli komunikacije 1989, Holotecture 1993, Arhitekt in kralj 2002, Arhitektova Trilema 2004, Filozofija arhitekture 2005, na spletu pa svojim strankam in znancem redno pošilja nastajajoči Urhov arhitekturni priročnik, ki na humoren način jasno riše meje med arhitekturo in naivnim gradbeništvom, ki mu pravi tudi kataložna arhitektura.

Dosežki na področju poezije

• Bruno Urh je izdal dve pesniški zbirki, ki ju je uredila Tina Majcen: Arhe' 2005, Astrahan 2006. Prevedel je pesem Krokar november 2007 Edgarja Allana Poea.

Dosežki na področju dramatike

• V drami Gradbišče 2007 grobemu okolju nastajajočega objekta nasproti postavi zaporednost ljubezenskih odnosov.

Dosežki na področju alpinizma

• Poleti 1988 je skupaj z Borisom Kurnikom preplezal majhno prvenstveno prostoplezalsko smer v steni Črnega Kala Krvava nevesta.

• Januarja 1989 je skupaj z Marijo Frantar v Goličici opravil drugo zimsko ponovitev Direktne z oceno V, III-IV, dolžine 400 metrov in v Planji prvo zimsko ponovitev Centralne smeri z oceno V,-IV.

• Januarja 1989 je skupaj z Dominikom Kresetom v severozahodni steni Goličice preplezal prvenstveno smer Solza svobode z oceno VI/III-V, dolžine 200 metrov.

• Maja 1989 je skupaj z Miho Kajzeljem v Arcu v Italiji, v Monte Colodri ponovil smer Sommadossi z oceno VI+, A0, dolžine 320 metrov, v Anticima del Colodri pa še smer Tysckiewiecz z oceno VI+, A0, dolžine 220 metrov.