Krokar (Edgar Allan Poe): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: bg, bs, ca, cs, de, eo, es, fi, fr, hr, hu, it, nl, pl, pt, ro, ru, sh, simple, sk, sr, sv |
--copyvio besedilo, Poa? Poea?? |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''''[[Krokar]]''''' ('''''The Raven''''') je ena od znanih pesmi [[Edgar Allan Poe|Edgarja Allana Poa]]. |
|||
{{slog}} |
|||
[[Edgar Allan Poe]]<br /> |
|||
[[Krokar]]<br /> |
|||
Prevedel Bruno Urh<br /> |
|||
Uredila Vanda Novak<br /> |
|||
{{stub}} |
|||
1.<br /> |
|||
Nekoč, na neko grozovito noč, v premlevanju samote.<br /> |
|||
V družbi zatohlih knjig, kjer znanje se je skrilo.<br /> |
|||
Ko sem se utapljal v dremanje, sem zaslišal trkanje,<br /> |
|||
komaj slišno trkanje, trkanje na vratno krilo.<br /> |
|||
»Obisk«, sem zamrmral, »je trkanje na vratno krilo.«<br /> |
|||
Samo to, še to se je umirilo.<br /> |
|||
2.<br /> |
|||
Ah, da, še zdaj se spomnim jasno, bilo je v decembru kasno,<br /> |
|||
ko je žerjavico gasilo, duhove senc po podu vilo.<br /> |
|||
Željno sem čakal zoro, iz knjig sem srkal noro<br /> |
|||
odrešitev pred to moro – moro, ker Lenore ni rešilo.<br /> |
|||
Ker od angelske Lenore me je razdvojilo,<br /> |
|||
srce za večno jo izgubilo.<br /> |
|||
3.<br /> |
|||
Otožna se zdela vsaka je zavesa, ko je svileno šelestela.<br /> |
|||
Plašilo me je – strašilo me je, kar me nikdar ni strašilo.<br /> |
|||
Da bi uspel srce umiriti, sem vstal in moral ponoviti:<br /> |
|||
»Obiskovalec noče oditi in trka na moje vratno krilo.<br /> |
|||
Obiskovalec hoče vstopiti in trka na vratno krilo.<br /> |
|||
To je, le to se je zgodilo.«<br /> |
|||
4.<br /> |
|||
Kar naenkrat, ohrabren, misli sem usmeril ven.<br /> |
|||
»Gospod«, sem rekel »ali gospa, sprejmite opravičilo!<br /> |
|||
Dremal sem, poslušal bežno, vi pa trkali ste nežno<br /> |
|||
kot brez moči, prenežno, prenežno na moje vratno krilo.<br /> |
|||
Nisem bil gotov, kaj slišim – že odpiram vratno krilo.«<br /> |
|||
A zunaj tema, nič se ni zgodilo.<br /> |
|||
5.<br /> |
|||
Globoko v temo sem iskal, stoje razmišljal in se bal.<br /> |
|||
Nečloveško, iz sanj prihajajoče zlo me je mrazilo.<br /> |
|||
A molk se ni razbil, iz teme nihče ni odgovoril.<br /> |
|||
»Lenora«, se šepetaje je izvilo<br /> |
|||
iz mojih ust in tiho z odmevom se vrnilo.<br /> |
|||
Komaj to, nič več se ni zgodilo.<br /> |
|||
6.<br /> |
|||
Globoko v duši sem gorel, ko v sobo sem odšel.<br /> |
|||
Močneje kmalu se je ponovilo.<br /> |
|||
»Gotovo«, sem rekel, »je na oknu sobe.<br /> |
|||
Skrivnost raziščem zlobe, naj pogledam, kaj se je zgodilo.<br /> |
|||
Skrivnost raziščem, srce se bo umirilo.«<br /> |
|||
Veter bil je, nič več se ni zgodilo.<br /> |
|||
7.<br /> |
|||
Odprl sem okno in skozi trkanje in prhutanje<br /> |
|||
vzvišenega krokarja, klesanega iz davnin, je osvetlilo.<br /> |
|||
Niti za trenutek ni obstal, kot da me ni zaznal.<br /> |
|||
V gosposki drži se je spustil nad vratno krilo.<br /> |
|||
Spustil se je na doprsni kip Palade nad moje vratno krilo.<br /> |
|||
Spustil se je, se usedel, nič več se ni zgodilo.<br /> |
|||
8.<br /> |
|||
Ta črna, zanimiva ptica mi je pregnala grozo z lica<br /> |
|||
s strogim dostojanstvom, ki jo je oblilo.<br /> |
|||
»Strahopetec nisi, glej, z obrito glavo in grebenom na njej.<br /> |
|||
Ti si prej mrtvaški krokar, ki ga je meni namenilo.<br /> |
|||
Zaupaj mi ime v posmrtju, ki te je izvalilo.«<br /> |
|||
Krokar pa: »To Se Ne Bo Zgodilo.«<br /> |
|||
9.<br /> |
|||
Iskreno sem začuden bil nad ptičem, ki je govoril.<br /> |
|||
Ampak skopo sporočilo ni veliko razjasnilo.<br /> |
|||
Vendar moramo priznati, ne zgodi se dostikrati,<br /> |
|||
da bi ptica usedla se na vratno krilo,<br /> |
|||
na doprsni kip nad vratno krilo,<br /> |
|||
in se imenovala To Se Ne Bo Zgodilo.<br /> |
|||
10.<br /> |
|||
Ampak krokar, tam sedeči, bil je redko govoreči.<br /> |
|||
Kot v en stavek bi se vse iz njegove duše zlilo,<br /> |
|||
kot da nič več ne bi znal – niti s krili ni zaprhutal,<br /> |
|||
dokler nisem zamrmral: »Vse me je že zapustilo.<br /> |
|||
Tudi on bo šel, kot me upanje je zapustilo.«<br /> |
|||
On pa je rekel: »To se ne bo zgodilo.«<br /> |
|||
11.<br /> |
|||
Otrpel sem zastal v presekani tišini, ko je odgovor dal.<br /> |
|||
Ni dvoma, ta beseda je le staro izročilo,<br /> |
|||
vse iz repertoarja ptiča od razočaranega gospodarja,<br /> |
|||
ki ga je breme lastnih melodij začaranega ugonobilo,<br /> |
|||
dokler ga žalostink nihalo z melanholijo ni ubilo<br /> |
|||
s tem: »To se ne bo zgodilo.«<br /> |
|||
12.<br /> |
|||
Ampak krokar me je zaslepil, dušo razvedril.<br /> |
|||
Zasukal sem fotelj – tam pa ptica, kip in vratno krilo.<br /> |
|||
Skoraj sem nazaj zaspal, misli sem povezoval,<br /> |
|||
kam me z iluzijo na iluzijo gnal bo ptič na silo,<br /> |
|||
strašni, mrki, grozni ptič – strašilo.<br /> |
|||
S svojim: »To se ne bo zgodilo.«<br /> |
|||
13.<br /> |
|||
Premlevajoč sede, premlevajoč molče,<br /> |
|||
vsako njegovo nemilo žareče oko mi je dušo žarilo.<br /> |
|||
Tako milo sede in vroč, z glavo omahujoč,<br /> |
|||
sem klonil proč v svilo, katere sence je po sobi vilo.<br /> |
|||
V mehko vijoličasto svilo, katere sence je po sobi vilo,<br /> |
|||
z Lenoro bi se potopil. A to se ne bo zgodilo!<br /> |
|||
14.<br /> |
|||
Takrat pa je dihanje zastalo, nekaj je v zraku zadišalo,<br /> |
|||
kot angel z nogami nihajoč nad tlemi nihal bi kadilo.<br /> |
|||
»Nesrečnik!«, sem vstal, »bog mi je angele poslal.<br /> |
|||
Končno – ugasil mi bo žal- spomine na Lenoro milo.<br /> |
|||
Pij, oj, pij, srce, ta vonj – Lenoro, da bi pozabilo!«<br /> |
|||
Krokar pa: »To se ne bo zgodilo.«<br /> |
|||
15.<br /> |
|||
»Prerok si, ptica, ali prerok hudiča?<br /> |
|||
Vseeno, zakaj te je meni namenilo.<br /> |
|||
Neustrašna, začarana v moji glavi, v tej puščavi,<br /> |
|||
rotim te – v domu, ki ni pravi, ki ga je z žalostjo prekrilo,<br /> |
|||
povej mi – povej mi, kdaj bo žalost ozdravilo?«<br /> |
|||
Krokar pa: »To se ne bo zgodilo.«<br /> |
|||
16. |
|||
»Prerok si, ptica, ali prerok hudiča?<br /> |
|||
Skupni bog nad nama – skupno nebo naju je ovilo.<br /> |
|||
Zato povej mi, preden pridem v Eden,<br /> |
|||
bom beden objel še angelsko Lenoro, ki srce jo je izgubilo,<br /> |
|||
angelsko Lenoro si bo srce še kdaj privilo?«<br /> |
|||
Krokar pa: »To se ne bo zgodilo.«<br /> |
|||
17.<br /> |
|||
»Dovolj govorit sem ti dal, ptič ali hudič!« in sem vstal.<br /> |
|||
»Vrni se v zagrobje, kjer je noč razlilo!<br /> |
|||
Poberi se v temini in s tabo moji žalostni spomini!<br /> |
|||
Ne prekinjaj me v tišini – pusti moje vratno krilo!<br /> |
|||
Odleti in s tabo tvoj kljun, ne kljuvaj moje srce milo!«<br /> |
|||
Krokar pa: »To se ne bo zgodilo.«<br /> |
|||
18.<br /> |
|||
In ta krokar ne leti in še sedi in še sedi.<br /> |
|||
Usedel se je na Paladino doprsje nad vratno krilo.<br /> |
|||
In je prikazen z groba, pogleda, ki je prazen.<br /> |
|||
In svetloba ga ponavlja v senci, ki jo je na pod razlilo.<br /> |
|||
In moja duša, njo v sence je zavilo.<br /> |
|||
Ne more vstati – to se ne bo zgodilo.<br /> |
|||
[[bg:Гарванът]] |
[[bg:Гарванът]] |
Redakcija: 23:17, 5. november 2007
Krokar (The Raven) je ena od znanih pesmi Edgarja Allana Poa.