Tritij: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: simple:Tritium |
članek na novo |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Tritij''' (oznaka '''T''' ali '''³H''') je radioaktiven [[izotop]] [[vodik]]a. Njegovo [[atomsko jedro|jedro]] (včasih imenovano '''triton''') vsebuje en [[proton]] in dva [[nevtron]]a, napram jedru [[atom vodika|najpogostejšega izotopa]], ki ne vsebuje nevtronov. [[Atomska masa]] tritija je 3.0160492. Na [[standardna temperatura in pritisk|standardni temperaturi in pritisku]] je plin (T<sub>2</sub> ali ³H<sub>2</sub>). Tritij se spaja s [[kisik]]om v [[tritiarna voda|tritiarno]] (T<sub>2</sub>O) ali delno tritiarno vodo (THO). |
|||
{{slog}} |
|||
Je radioaktivni [[vodik]]ov supertežki [[izotop]]. Oznaka je <sup>3</sup>H ali T. Razpada z razpadom beta minus in razpolovnim časom 12,5 let. Jedro sestavljajo en proton in dva nevtrona. dobivajo ga z obstreljevanjem izotopa litija (<sup>6</sup>Li) z nevtroni. |
|||
Tritij je radioaktiven z [[razpolovna doba|razpolovno dobo]] 12,32 let. Razpade v ³He z reakcijo |
|||
:<math>{}^3_1\hbox{T}\to{}^3_2\hbox{He}^++\hbox{e}^-+\overline{\nu}_{\hbox{e}}</math> |
|||
pri kateri se sprošča 18.6 [[keV]] energije. [[Elektron]] ima povprečno kinetično energijo 5.7 keV. Nizkoenergetsko [[sevanje beta]] iz tritija ne more predreti človeške kože, nevarno je samo ob vdihavanju in zaužitju. |
|||
V industriji pridobivajo tritij v [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]] z obstreljevanjem izotopa [[litij]]a <sup>6</sup>Li z nevtroni, možno pa ga je pridobiti tudi iz [[dušik]]a, [[bor (element)|bora]] in [[helij]]a. |
|||
{{kemijska škrbina}} |
|||
[[Kategorija:Vodik]] |
|||
[[ast:Tritiu]] |
[[ast:Tritiu]] |
||
Redakcija: 16:38, 1. november 2007
Tritij (oznaka T ali ³H) je radioaktiven izotop vodika. Njegovo jedro (včasih imenovano triton) vsebuje en proton in dva nevtrona, napram jedru najpogostejšega izotopa, ki ne vsebuje nevtronov. Atomska masa tritija je 3.0160492. Na standardni temperaturi in pritisku je plin (T2 ali ³H2). Tritij se spaja s kisikom v tritiarno (T2O) ali delno tritiarno vodo (THO).
Tritij je radioaktiven z razpolovno dobo 12,32 let. Razpade v ³He z reakcijo
pri kateri se sprošča 18.6 keV energije. Elektron ima povprečno kinetično energijo 5.7 keV. Nizkoenergetsko sevanje beta iz tritija ne more predreti človeške kože, nevarno je samo ob vdihavanju in zaužitju.
V industriji pridobivajo tritij v jedrskih reaktorjih z obstreljevanjem izotopa litija 6Li z nevtroni, možno pa ga je pridobiti tudi iz dušika, bora in helija.
