Sladkor: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 54: | Vrstica 54: | ||
* [[sladkorna bolezen]] |
* [[sladkorna bolezen]] |
||
* [[saharin]] |
* [[saharin]] |
||
* [[aspartam]] |
|||
* [[natren]] |
* [[natren]] |
||
* [[med]] |
* [[med]] |
Redakcija: 20:34, 30. oktober 2007
Sladkorji so ogljikovi hidrati, katerih molekule so sestavljene navadno iz enega ali dveh monosaharidov[1].
Beseda se pogosto uporablja v pomenu saharoze (trsnega sladkorja (po odkritju Amerike poznanega kot "belo zlato")), ki se uporablja za doma (za pripravo kave, čaja, sokov, peciva, ...), v prehrambeni industriji in v industriji pijač. Saharoza je disaharid sestavljen iz glukoze in fruktoze.
Jedilni sladkor
Jedilni sladkor pridobivamo iz sladkorne pese ali iz sladkornega trsa. Sladkor je dober naravni konzervans, saj v njem ni najti nobenih mikroorganizmov. Zaradi velike energijske vrednosti je zelo redilen, debelost pa slabo vpliva na splošno zdravje in je v ZDA eden glavnih vzrokov smrti. Zaradi tega ga imenujejo tudi beli strup. Splošno mnenje je, da je namesto belega sladkorja bolj zdravo uporabljati rjavi sladkor. Rjavi sladkor je v tehnološkem smislu predstopnja belemu oz. nerafiniran beli sladkor (zato bi moral biti cenejši od belega).
Končni postopek pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese (kristalizacija) - beli in rjavi sladkor:
Naloga kristalizacije je, da se v gostem soku raztopljeni sladkor v čim večji meri izloči v obliki belega kristalnega sladkorja. S procesi kristalizacije se iz prezasičenih raztopin sladkorja izločajo kristali, a v zasičenih matičnih sirupih ostajajo nesladkorji.
Procesi kristalizacije se dogajajo v posebnih uparjalnikih, pod vakuumom, v treh stopnjah, A, B in C, kjer nastanejo sladovine. Na centrifugah iz sladovin, to je iz mešanic kristalov in matičnih sirupov ločimo kristale od sirupov. Po prvi stopnji, A- kuhanju, dobimo na centrifugah beli sladkor, po zadnji, C-kuhanju pa je odločeni matični sirup melasa, v katerem so poleg raztopljenega sladkorja še vsi, po fazi čiščenja v soku preostali nesladkorji. V gostem soku raztapljamo B-sladkor in oprani C-sladkor. Dobljeni standardni sirup ogrejemo na preko 90°C in ga prefiltriramo. Iz njega kuhamo v kuhalnikih A-stopnje A-sladovino. Na A-centrifugah od belega sladkorja obločeni matični sirup pa ponovno kuhamo na kuhalnikih B-stopnje. Pri centrifugiranju B- sladovine dobljeni B- sladkor, kot že rečeno v gostem soku skupaj z opranim C-sladkorjem raztapljamo in iz njega po filtraciji kuhamo A-, torej beli sladkor. B- matični sirup pa ponovno kuhamo v kuhalnikih C-stopnje. Po daljšem ohlajanju C- sladovino centrifugiramo, dobljeni C- sladkor operemo in skupaj z B- sladkorjem pošljemo proti kuhanju A-sladovine. Nastali matični sirup je melasa.
Melasa je gosta, viskozna, temno rjava tekočina, ki vsebuje okrog 82% suhe snovi, od tega okrog 48% sladkorja. C- sladkor sestavljajo fini, svetlo rjavi, vlažni kristali, umazani z melaso. B- sladkor sestavljajo precej fini kristali, bež barve. A- sladkor je končni produkt, beli kristalni sladkor, ki ga vodimo v sušilno - hladilni boben, od tod pa preko sita za ločevanje grud in prahu v silose.
(vir: tovarna sladkorja d.d.)
Vrste
Poleg sladkorjev med ogljikove hidrate uvršamo še oligosaharide in polisaharide:
- Oligosaharidi
Glej tudi
Zunanje povezave
- ↑ Slovar slovenskega knjižnega jezika