Vrtenje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
Slodave (pogovor | prispevki)
m v anatomiji
Vrstica 2: Vrstica 2:


Pri vrtenju okrog nepremične osi <math>\zeta</math> ima togo telo [[vrtilna količina|vrtilno količino]] <math>J_{\zeta} \omega</math> in vrtilno [[kinetična energija|kinetično energijo]] <math>J_{\zeta} \omega^{2} </math>, pri čemer je <math>J_{\zeta}</math> [[vztrajnostni moment]] togega telesa okoli te osi, &omega; pa [[kotna hitrost]].
Pri vrtenju okrog nepremične osi <math>\zeta</math> ima togo telo [[vrtilna količina|vrtilno količino]] <math>J_{\zeta} \omega</math> in vrtilno [[kinetična energija|kinetično energijo]] <math>J_{\zeta} \omega^{2} </math>, pri čemer je <math>J_{\zeta}</math> [[vztrajnostni moment]] togega telesa okoli te osi, &omega; pa [[kotna hitrost]].

V [[anatomija|anatomiji]] rotacija predstavlja gibanje v [[sklep|sklepu]].


Za vrtenje velja [[izrek o vrtilni količini]].
Za vrtenje velja [[izrek o vrtilni količini]].

Redakcija: 13:52, 27. oktober 2007

Vrtênje ali rotácija je v fiziki takšno gibanje togega telesa, pri kateri ostajajo točke na osi vrtenja pri miru.

Pri vrtenju okrog nepremične osi ima togo telo vrtilno količino in vrtilno kinetično energijo , pri čemer je vztrajnostni moment togega telesa okoli te osi, ω pa kotna hitrost.

V anatomiji rotacija predstavlja gibanje v sklepu.

Za vrtenje velja izrek o vrtilni količini.

Matematični opis vrtenja

Vrtenje v dvorazsežnem prostoru

V dvorazsežnem prostoru lahko zasuk točke x za kot θ v pozitivni smeri okoli koordinatnega izhodišča zapišemo z matriko:

Glej tudi