Navadni glog: Razlika med redakcijama

Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
dodanih 570 zlogov ,  pred 14 leti
taksonomka,+ktgr
m (- prestavitev Rdeči glog na Navadni glog: (Crataegus laevigata))
(taksonomka,+ktgr)
{{Taksonomka
'''Rdeči glog''' ([[znanstveno ime]] '''''Crataegus oxyacantha L.'''''), včasih ga imenujejo tudi '''glogovec''', je do 5 metrov visok, trnjav, gosto razraščen grm ali nizko drevo. Liste ima dolge do 4 cm, nasajene na [[Pecelj|peclje]] dolžine nad 1 centimeter, cveti z rožnatimi in nekaj belimi cvetovi. Glog dobro raste med drugim grmovjem, ob robovih gozda, polja, po planinah in ravninah, pogosto ga zasadijo za žive meje. Iz oplojenih cvetov se razvijejo do 12 mm dolgi, jajčasti, skoraj okrogli plodovi rdeče barve- [[Gloginje|gloginje]]. Gloginje imajo mokast, kislo-trpek [[Okus|okus]] in so bogate z [[Vitamin C|vitaminom C]] ter [[Karotin|karotinom]]. Vsebujejo tudi veliko [[Sladkor|sladkorja]], [[Limonska kislina|limonske kisline]], [[Pektin|pektina]], [[Čreslovina|čreslovine]] in drugih sestavin. Pred leti so na Koroškem posušene in zmlete gloginje mešali z moko in iz te mešanice pekli [[Kruh|kruh]]. Posušeni cvetovi in plodovi se uporabljajo v ljudskem zdravilstvu za zmanjšanje krvnega pritiska, kot [[Kardiotonik|kardiotonik]] in zdravilo zoper sklerozo arterij. Gloginje uporabljajo tudi za pripravo dobrih [[Kompot|kompotov]], [[Žele|želejev]] in [[Marmelada|marmelad]].
| color = lightgreen
| name = Navadni glog
| status = secure
| image = Crataegus laevigata.jpg
| image_width = 240px
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| ordo = [[Rosales]] (šipkovci)
| familia = [[Rosaceae]] (rožnice)
| subfamilia = [[Maloideae]]
| genus = ''[[Crataegus]]'' (glog)
| species = '''''C. laevigata'''''
| binomial = ''Crataegus laevigata''
| binomial_authority = ([[Jean Louis Marie Poiret|Poir.]]) [[A. P. de Candolle|DC.]]
}}
'''RdečiNavadni glog''' ([[znanstveno ime]] '''''Crataegus oxyacantha L.'''''), včasih ga imenujejo tudi '''glogovec''', je do 5 metrov visok, trnjav, gosto razraščen grm ali nizko drevo. Liste ima dolge do 4 cm, nasajene na [[Pecelj|peclje]] dolžine nad 1 centimeter, cveti z rožnatimi in nekaj belimi cvetovi. Glog dobro raste med drugim grmovjem, ob robovih gozda, polja, po planinah in ravninah, pogosto ga zasadijo za žive meje. Iz oplojenih cvetov se razvijejo do 12 mm dolgi, jajčasti, skoraj okrogli plodovi rdeče barve- [[Gloginje|gloginje]]. Gloginje imajo mokast, kislo-trpek [[Okus|okus]] in so bogate z [[Vitamin C|vitaminom C]] ter [[Karotin|karotinom]]. Vsebujejo tudi veliko [[Sladkor|sladkorja]], [[Limonska kislina|limonske kisline]], [[Pektin|pektina]], [[Čreslovina|čreslovine]] in drugih sestavin. Pred leti so na Koroškem posušene in zmlete gloginje mešali z moko in iz te mešanice pekli [[Kruh|kruh]]. Posušeni cvetovi in plodovi se uporabljajo v ljudskem zdravilstvu za zmanjšanje krvnega pritiska, kot [[Kardiotonik|kardiotonik]] in zdravilo zoper sklerozo arterij. Gloginje uporabljajo tudi za pripravo dobrih [[Kompot|kompotov]], [[Žele|želejev]] in [[Marmelada|marmelad]].
 
[[Kategorija:Grmovnice]]
[[Kategorija:Rožnice]]

Navigacijski meni