Mrežnica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Polona55 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Polona55 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{slog}}
{{slog}}
Mrežnica je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa. Kot film v kameri je mrežnica zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo. Center mrežnice je macula in je edini del sposoben natančnega vida, branja, spoznavanja obrazov,… Stranski ali periferni deli mrežnice sodelujejo pri perifernem vidu. Del mrežnice, ki je zunaj makule in ne sodeluje pri ostrem vidu, predstavlja kar 95% mrežnice.
Mrežnica je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa. Kot film v kameri je mrežnica zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo. Center mrežnice je [[macula]] in je edini del sposoben natančnega vida, branja, spoznavanja obrazov,… Stranski ali periferni deli mrežnice sodelujejo pri perifernem vidu. Del mrežnice, ki je zunaj makule in ne sodeluje pri ostrem vidu, predstavlja kar 95% mrežnice.


ODSTOP MREŽNICE
ODSTOP MREŽNICE

Redakcija: 15:17, 26. oktober 2007

Mrežnica je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa. Kot film v kameri je mrežnica zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo. Center mrežnice je macula in je edini del sposoben natančnega vida, branja, spoznavanja obrazov,… Stranski ali periferni deli mrežnice sodelujejo pri perifernem vidu. Del mrežnice, ki je zunaj makule in ne sodeluje pri ostrem vidu, predstavlja kar 95% mrežnice.

ODSTOP MREŽNICE

Kadar mrežnica odstopi, se odlušči od zadnje stene in se pri tem prekine njena dobava krvi in hranil. Mrežnica zato degenerira in izgubi svojo funkcijo, če ostane v taki legi. V primeru, da odstopi del mrežnice v makuli, bo posledica tega izpad v centralnem vidu. Odstop mrežnice se nanaša na ločitev senzorinevralne mrežnice od spodaj ležečega pigmentnega epitelija, na katerega je tudi v normalnih pogojih šibko pritrjena.

Poznamo: • Primarni odstop mrežnice, ki nastane zaradi primarne bolezni očesa, npr. ciste na steklovini, ki povzroči trakcijski odstop mrežnice • Sekundarni odstop mrežnice nastane npr. zaradi subretinalne eksudacije, krvavitev, tumorjev ali parazitov

Odstop mrežnice zaradi raztrganin je najbolj pogosta oblika, približno 7% odraslih ljudi ima raztrganine na mrežnici. Incidenca tega pojava narašča s starostjo in ima vrh med 50. in 70. letom. To prikazuje pomen posteriornega odstopa vitreusa (ločitev steklovine od notranje plasti mrežnice, ki je tudi poveznana s starostjo) kot možnega vzroka za odstop mrežnice. Letna incidenca je en odstop mrežnice na 10.000 prebivalcev (Nemčija). Poznana je družinska nagnjenost in povezanost z miopijo. Vsaka raztrganina na mrežnici še ne vodi v odstop mrežnice. Do tega pride samo kadar se vtekočinjeni del steklovine loči in humor vitreus prodre med raztrganino v mrežnici. Do odstopa pride kadar adhezijske sile ne morejo več nasprotovati temu procesu.

Pojav odstopa mrežnice v očesu je povezan z razvojem očesa; primarni očesni mehur se med razvojem invertira v očesno čašo, tako, da pride do invertirane mrežnice, ki je samo prislonjena na pigmentni sloj. Degenerativni procesi v steklovini in merežnici pa povzročajo nastanek ablacije. Hemodinamični faktorji pretoka krvi so vzročno povezani s temi procesi. Vsako povišanje tlaka v finih vejah vene centralis retine ob znižanju intraokularnega tlaka (pri sklanjanju glave, kašljanju, napenjanju, porodu ali kardiovaskularnih obolenjih), povzročajo relativen venozni zastoj v postkapilarnih venulah na periferiji mrežnice. Venozni zastoj s transudacijo iz kapilarne mreže med notranjim in zunanjim zrnatim slojem, povzroča cistoidne degeneracije mrežnice. Cistični prostori vsebujejo tekočino, napolnjeno z beljakovinami in se širijo proti riokapilarnemu sloju žilnice, ki je zaradi tega vzdražen, pride do vnetja in resorbcije vsebine ciste.

Destruktivno delovanje ciste lahko deluje v smeri steklovine in pride do destruktivnega delovanja na membrano steklovine in do medsebojne zrasti. Resorbtivna moč horiokapilarisa odvzema vodo iz steklovine in se zniža intraokularni tlak, kar neugodno vpliva na hemodinamske faktorje v veni centralis retinae s periferno stazo in vodi do trajnega padca intraokularnega tlaka. Periferne cistoidne degeneracije se večajo in vsak hitrejši gib očesa na tem mestu mrežnico strga. Steklovina, ki pride v stik z žilnico povzroči, da se prične transudacija in eksudacija, kasneje pa retrakcija steklovine, kar vodi do močne hipotonije in s tem do popolnega odstopa (razvodenela in retrahirana steklovina). Drugi faktor, ki je pomemben za nastanek ablacije je refrakcija. Med bolniki z ablacijo mrežnice je 65% kratkovidnih. Naslednji faktor je starost bolnikov med 35 in 55 letom (vzrok so degenerativne spremembe), drugi vrh pa je med 54 in 65 letom, ko je sklerotični proces kapilar v najmočnejšem razmahu.

Kot nadaljni faktor za razvoj odstopa mrežnice navajajo direktno in indirektno travmo, zlasti pri očeh, ki imajo opisane degenerativne spremembe mrežnice. Vzrok za to je lahko že nagla kretnja oči (Bellov fenomen), napenjanje, hud kašelj, skakanje v vodo z glavo naprej, udarec z žogo,…).

ZDRAVLJENJE

- koagulacija z argonskim laserjem - retinalna tamponada z elastičnim silikonskim tamponom (tega zašijemo na zunanjo stran sklere, tako, da dosežemo pritisk od zunaj na mesto raztrganine, to zagozdi steno zrkla na retinalno raztrganino in vzpostavi ponovni kontakt med raztrganim delom mrežnice in retinalnim pigmentnim epitelijem) - krioterapija (umetno narejena brazgotina, ki preprečuje ponovne odstope) - vitrektomija (odstranimo steklovino in jo nadomestimo z Ringerjevo raztopino, plinom ali silikonskim oljem - vsa ta sredstva povzročajo tamponado očesa in tesnenje mrešnice na zadnjo steno zrkla)