Marko Natlačen: Razlika med redakcijama
m dp/sr:Марко Натлачен|slog - ne pišemo o kakšnem docu Hollidayju |
m dp/-np |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
Natlačen je po končanem študiju prava na [[Dunaj]]u leta [[1912]] odšel v Ljubljano, kjer je služboval kot odvetnik. V 20. letih 20. stoletja se je priključil [[Slovenska ljudska stranka|Slovenski ljudski stranki (SLS)]] in kmalu postal njen podpredsednik, takoj za [[Anton Korošec|Korošcem]]. Leta [[1927]] je bil na volitvah v Ljubljansko oblastno skupščino izvoljen na listi SLS in postal predsednik Ljubljanske oblasti. Po uvedbi [[6. januarska diktatura|6. januarske diktature]] leta [[1929]] je v vlogi komisarja oblasti novo nastale [[Dravska banovina|Dravske banovine]] predal posle banu [[Dušan Sernec|Sernecu]] in se umaknil iz javnih funkcij. Leta [[1933]], po zahtevi SLS po večji avtonomiji, je režim aretiral njene voditelje, med katerimi je bil tudi Natlačen. Po uboju [[Aleksander I. Karađorđević|kralja Aleksandra Karađorđevića]], [[9. oktober|9. oktobra]] [[1934]], je prišlo do zamenjave oblasti. SLS se je priključila vladni ''Jugoslovanski radikalni skupnosti'', Korošec je postal notranji minister, Natlačen pa ban Dravske banovine. V tem času je Natlačen zaradi številnih prizadevanj za izboljšanje gospodarske situacije, položaja kmetov in kulturne prenove, postal eden od najpriljubljenejših politikov. Ob [[Nemčija|nemškem]] napadu na [[Poljska|Poljsko]] in vdoru [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] čet v baltske države, na [[Finska|Finsko]], [[Besarabija|Besarabijo]] in [[Bukovina|Bukovino]], širjenju [[nacizem|nacizma]] in [[komunizem|komunizma]] po [[Evropa|Evropi]], se je Natlačen na zasedanju ''banskega sveta'' dne [[12. februar]]ja [[1940]] osredotočil na problem komunizma v pokrajini. Dne [[6. april]]a [[1941]], ob [[Nemčija|nemškem]], [[Italija|italijanskem]] in [[Madžarska|madžarskem]] napadu na ozemlje Slovenije, tedanje [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], je z ostalimi voditelji legalnih [[politična stranka|političnih strank]] ustanovil [[Narodni svet za Slovenijo]], katerega cilj je bil s čimmanj žrtvami oblikovati slovensko [[avtonomija|avtonomno]] ozemlje pod nadzorom enega samega [[okupacija|okupatorja]]. Ob vzpostavitvi [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] je sprejel imenovanje v njen sosvet, vendar je kmalu zatem zaradi nasprotovanja italijanskim oblastem, njenim nezakonitim ravnanjem s prebivalstvom Ljubljanske pokrajine, izstopil iz njega in se umaknil iz aktivnega življenja. Sodeloval pa je v ilegalnih dejavnostih svoje stranke in je med drugim ob koncu leta 1941 sooblikoval tajni program obeh najpomembnejših meščanskih strank, [[londonske točke]]. Dne [[13. oktober|13. oktobra]] [[1942]] ga je po nalogu [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] usmrtila [[Varnostno obveščevalna služba|VOS]]. |
Natlačen je po končanem študiju prava na [[Dunaj]]u leta [[1912]] odšel v Ljubljano, kjer je služboval kot odvetnik. V 20. letih 20. stoletja se je priključil [[Slovenska ljudska stranka|Slovenski ljudski stranki (SLS)]] in kmalu postal njen podpredsednik, takoj za [[Anton Korošec|Korošcem]]. Leta [[1927]] je bil na volitvah v Ljubljansko oblastno skupščino izvoljen na listi SLS in postal predsednik Ljubljanske oblasti. Po uvedbi [[6. januarska diktatura|6. januarske diktature]] leta [[1929]] je v vlogi komisarja oblasti novo nastale [[Dravska banovina|Dravske banovine]] predal posle banu [[Dušan Sernec|Sernecu]] in se umaknil iz javnih funkcij. Leta [[1933]], po zahtevi SLS po večji avtonomiji, je režim aretiral njene voditelje, med katerimi je bil tudi Natlačen. Po uboju [[Aleksander I. Karađorđević|kralja Aleksandra Karađorđevića]], [[9. oktober|9. oktobra]] [[1934]], je prišlo do zamenjave oblasti. SLS se je priključila vladni ''Jugoslovanski radikalni skupnosti'', Korošec je postal notranji minister, Natlačen pa ban Dravske banovine. V tem času je Natlačen zaradi številnih prizadevanj za izboljšanje gospodarske situacije, položaja kmetov in kulturne prenove, postal eden od najpriljubljenejših politikov. Ob [[Nemčija|nemškem]] napadu na [[Poljska|Poljsko]] in vdoru [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] čet v baltske države, na [[Finska|Finsko]], [[Besarabija|Besarabijo]] in [[Bukovina|Bukovino]], širjenju [[nacizem|nacizma]] in [[komunizem|komunizma]] po [[Evropa|Evropi]], se je Natlačen na zasedanju ''banskega sveta'' dne [[12. februar]]ja [[1940]] osredotočil na problem komunizma v pokrajini. Dne [[6. april]]a [[1941]], ob [[Nemčija|nemškem]], [[Italija|italijanskem]] in [[Madžarska|madžarskem]] napadu na ozemlje Slovenije, tedanje [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], je z ostalimi voditelji legalnih [[politična stranka|političnih strank]] ustanovil [[Narodni svet za Slovenijo]], katerega cilj je bil s čimmanj žrtvami oblikovati slovensko [[avtonomija|avtonomno]] ozemlje pod nadzorom enega samega [[okupacija|okupatorja]]. Ob vzpostavitvi [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] je sprejel imenovanje v njen sosvet, vendar je kmalu zatem zaradi nasprotovanja italijanskim oblastem, njenim nezakonitim ravnanjem s prebivalstvom Ljubljanske pokrajine, izstopil iz njega in se umaknil iz aktivnega življenja. Sodeloval pa je v ilegalnih dejavnostih svoje stranke in je med drugim ob koncu leta 1941 sooblikoval tajni program obeh najpomembnejših meščanskih strank, [[londonske točke]]. Dne [[13. oktober|13. oktobra]] [[1942]] ga je po nalogu [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] usmrtila [[Varnostno obveščevalna služba|VOS]]. |
||
Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je |
Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je tedanja revolucionarna oblast oskrunila njegov grob, njegove posmrtne ostanke pa odpeljala neznano kam. |
||
[[Kategorija:rojeni leta 1886|Natlačen, Marko]] |
[[Kategorija:rojeni leta 1886|Natlačen, Marko]] |
||
Redakcija: 13:47, 16. oktober 2007
Marko Natlačen, slovenski pravnik, politik in ban Dravske banovine, * 24. april 1886, Manče pri Vipavi, † 13. oktober 1942, Ljubljana, Slovenija.
Natlačen je po končanem študiju prava na Dunaju leta 1912 odšel v Ljubljano, kjer je služboval kot odvetnik. V 20. letih 20. stoletja se je priključil Slovenski ljudski stranki (SLS) in kmalu postal njen podpredsednik, takoj za Korošcem. Leta 1927 je bil na volitvah v Ljubljansko oblastno skupščino izvoljen na listi SLS in postal predsednik Ljubljanske oblasti. Po uvedbi 6. januarske diktature leta 1929 je v vlogi komisarja oblasti novo nastale Dravske banovine predal posle banu Sernecu in se umaknil iz javnih funkcij. Leta 1933, po zahtevi SLS po večji avtonomiji, je režim aretiral njene voditelje, med katerimi je bil tudi Natlačen. Po uboju kralja Aleksandra Karađorđevića, 9. oktobra 1934, je prišlo do zamenjave oblasti. SLS se je priključila vladni Jugoslovanski radikalni skupnosti, Korošec je postal notranji minister, Natlačen pa ban Dravske banovine. V tem času je Natlačen zaradi številnih prizadevanj za izboljšanje gospodarske situacije, položaja kmetov in kulturne prenove, postal eden od najpriljubljenejših politikov. Ob nemškem napadu na Poljsko in vdoru sovjetskih čet v baltske države, na Finsko, Besarabijo in Bukovino, širjenju nacizma in komunizma po Evropi, se je Natlačen na zasedanju banskega sveta dne 12. februarja 1940 osredotočil na problem komunizma v pokrajini. Dne 6. aprila 1941, ob nemškem, italijanskem in madžarskem napadu na ozemlje Slovenije, tedanje Kraljevine Jugoslavije, je z ostalimi voditelji legalnih političnih strank ustanovil Narodni svet za Slovenijo, katerega cilj je bil s čimmanj žrtvami oblikovati slovensko avtonomno ozemlje pod nadzorom enega samega okupatorja. Ob vzpostavitvi Ljubljanske pokrajine je sprejel imenovanje v njen sosvet, vendar je kmalu zatem zaradi nasprotovanja italijanskim oblastem, njenim nezakonitim ravnanjem s prebivalstvom Ljubljanske pokrajine, izstopil iz njega in se umaknil iz aktivnega življenja. Sodeloval pa je v ilegalnih dejavnostih svoje stranke in je med drugim ob koncu leta 1941 sooblikoval tajni program obeh najpomembnejših meščanskih strank, londonske točke. Dne 13. oktobra 1942 ga je po nalogu KPS usmrtila VOS.
Po koncu druge svetovne vojne je tedanja revolucionarna oblast oskrunila njegov grob, njegove posmrtne ostanke pa odpeljala neznano kam.