Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto

Za druge pomene glej Stolna cerkev sv. Nikolaja.

Kapiteljska cerkev

Slika:Kapitelj Novo mesto.JPG

Cerkev je vidna daleč okrog

Slika:Zrcalna slika.jpg

Kapitelj leži nad Krko

Stolna cerkev sv. Nikolaja (tudi Kapiteljska cerkev sv. Miklavža, Kapiteljska cerkev sv. Nikolaja oziroma Kapiteljska cerkev, med domačini pa kar Kapitelj) je eden najstarejših, najlepših in tudi najbolj prepoznavnih znamenitosti Novega mesta. Cerkev krasi vrh griča nad starim mestnim jedrom in je vidna daleč naokoli. Njene posebnosti so zanimiva arhitektura (preplet baročnega in gotskega stila ter lomljena vzdolžna os cerkve), bogata notranjost (Tinttoretova oltarna slika sv. Nikolaja) in slavna zgodovina.

Do 7. aprila 2006 se je cerkev uradno imenovala Župnijska cerkev Novo mesto – Kapitelj. Po tem datumu, ko je bila ustanovljena škofija Novo mesto, je cerkev postala stolna cerkev škofije in bila preimenovana v Stolno cerkev sv. Nikolaja.

Zgodovina

Prvotna cerkev je bila zgrajena v začetku 14. stoletja, prvič pa je omenjena v listini o podelitvi mestnih pravic v letu 1365. Prošnji o ustanovitvi kolegialnega kapitlja (kolegij kanonikov stolne cerkve ali capitulum ) je leta 1493 cesar Friderik III. ugodil in izdal ustanovno listino, v kateri je določil, da zbor kanonikov šteje ducat duhovnikov in prošt. Še v istem letu so se pričela obsežna gradbena dela in pozidave (v gotskem stilu), predvsem proštije, ki pa se je zavlekla z mnogimi spremembami pozidav vse do leta 1623. Odobrenje za ustanovitev je potrdil tudi papež Aleksander IV. z bulo v letu 1494. Naslednik na prestolu Friderika III., cesar Maksimiljan I., je z dodatno listino v letu 1509 določil Kapiteljski grb (zlati konj na zelenem griču, pod katerim teče voda). V letu 1576 je Novo mesto doletel hud požar, ki je delno poškodoval Kapiteljsko cerkev in proštijo (uničeno je bilo veliko notranje opreme in nagrobnikov, o čemer poroča tudi Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske). Pozidave (v zgodnje baročnem stilu) z novimi poslikavami in notranjo oprema je trajalo okoli 100 let. Leta 1673 je papež Klement X. podelil kapiteljskem proštu in vsem njegovim naslednikom čast, da smejo nositi infulo in pastorale. Po tem času je Kapitelj z manjšanjem turške nevarnosti postopoma izgubljal svojo moč, posebej po tem, ko je južno obrambo pred Turki prevzelo mesto Karlovac. Tako je Kapitelj deloval vse do časa Napoleona in Ilirskih provinc, ki so imele za posledico zmanjševanje cerkvene moči in ukinitev mnogo samostanov, kolegialnih kapitljev in podobnih cerkvenih ustanov. Tako so Francozi Kapitelj leta 1810 ukinili. Po obnovitvi je bil kolegialni Kapitelj znova ustanovljen leta 1818 in postal sedež dekanije Novo mesto (ena večjih tudi v današnjem času).

Cerkev je bila z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Cerkev je 7. aprila 2006 postala stolna cerkev novoustanovljene Škofije Novo mesto.

Zunanje povezave

• http://www.kapitelj.com/
• http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/sakralno/kapitelj/
• Lokacija v Geopediji